Referendum za ohranitev Sveta za varstvo okolja?

Kljub temu da pravzaprav ni nobenih možnosti, da bi se spremembe ustave s področja referenduma do parlamentarnih počitnic znašle na dnevnem redu poslancev domačega Državnega zbora, se po gostilnah in drugih s šanki opremljenih ljudskih zbirališčih po vsej državi še naprej na veliko razpravlja prav o referendumskih tematikah, kot jih zaenkrat določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o referendumih in o ljudski iniciativi. V prvi vrsti je za to zaslužna iniciativa domačih policistov, ki je pod prvo podpisanim Zoranom Petrovičem, predsednikom Sindikata policistov Slovenije,   zbrala 4753 državljanskih podpisov za vložitev referendumske pobude o Zakona za uravnoteženje javnih financ. Čeprav politične stranke o morebitni spremembi te zakonodajne nedoslednosti sploh ne razpravljajo, bosta tako usoda zakona za uravnoteženje javnih financ, kot že od 18. aprila potekajoče policijske stavke predvidoma znana danes okoli 16.00 ure, ko se bodo v parlamentu sešli predstavniki obeh policijskih sindikatov in Vlade ter sporočili, ali članstvo sindikatov včeraj usklajeno besedilo sporazuma o zahtevah policistov podpira in s tem tudi umika to referendumsko pobudo.

Ker se sicer Vlada in policisti-sindikalisti niso uspeli dogovoriti pravočasno, je bil predsednik Državnega zbora Gregor Virant primoran razpisati tudi rok za začetek in konec zbiranja potrebnih 40.000 državljanskih podpisov za nepreklicen razpis naknadnega zakonodajnega referenduma z naslednjim referendumskim vprašanjem: "Ali ste za to, da se uveljavi »Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)«, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 11.05.2012? Zbiranje podpisov se je začelo v petek, 25. maja 2012, potrebnih 40.000 podpisov pa naj bi državljanke in državljani lahko na Upravnih enotah širom države oddajali do vključno četrtka, 28. junija 2012.

Kljub temu da prav zaradi zbranih podpisov in vložene referendumske pobude še ne uveljavljeni Zakon o uravnoteženju javnih financ ne posega zgolj v plače, regrese in druge pravice slovenskih policistov, ampak v kar 45 na raznorazna področja nanašajočih se zakonov, bodo v primeru potrjenega dogovora o policijskih zahtevah policisti stavko prekinili, prvopodpisani vlagatelj in državljan Zoran Petrovič pa bo prav v skladu z domačo zakonodajo umaknil referendumsko pobudo in Zakon o uravnoteženju javnih financ bo uveljavljen. Aktivisti in aktivistke sicer anti-avtoritarnih gibanj 15 O in Mi smo Univerza so poskusili onemogočiti referendumsko pobudo policista-sindikalista in so tudi sami začeli zbirati podpise za enako referendumsko pobudo in z istim referendumskim vprašanjem.

Toda predvsem s kilavimi prejemki in napovedjo dodatnega zategovanja njihovih že tako in tako ne najbolj širokih pasov motivirano članstvo obeh domačih policijskih sindikatov jih je prehitelo, saj je v spletnih iskalnikih sicer neobstoječemu Delavsko državljanskemu združenju Slovenije, ki je pobudnik te aktivistične referendumske iniciative, do uradne vložitve policistične, uspelo zbrati zgolj 1700 podpisov državljank in državljanov. Zato so se aktivisti sicer anti-avtoritarnih gibanj 15 O in Mi smo Univerza naposled pridružili zgolj po uradni formi sorodni pobudi policijskih sindikatov, ki bosta pakt z vlado in ne državljani nemara podpisala še to popoldne.

Kljub temu da aktivisti apelirajo na vlagatelje, da pobude ne umaknejo in vse posameznike in posameznice, društva, organizacije, gibanja in sindikate ter konfederacije pozivajo, da se pridružijo izvrševanju temeljne in neodtujljive pravice do referenduma ter pomagajo do 28. junija zbrati potrebnih 40.000 podpisov, ušesa vlagateljev referendumske pobude oziroma policistov-sindikalistov ostajajo kot sicer običajno gluha za apele katerihkoli že aktivistk in aktivistov, pa naj bo še tako res, da bi šele sam razpis referenduma omogočil tudi vsebinsko razpravo o vseh razsežnostih tako imenovanih varčevalnih ukrepov.

Toda ne glede na to, ali se bodo čez slabo uro predstavniki vlade in policistov dogovorili in bo zbiranje 40.000 podpisov za referendum o uveljavitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ tudi dejansko ustavljeno ali ne, pa kakršnekoli že bodo končne ustavne spremembe na področju referenduma, o katerih bodo ves junij na strankarskih organih odločale aktualne politične stranke državnega zbora, te pač ne bodo spremenile dejstva, da bodo referendum v državi za pogajalsko moč z izvršno in zakonodajno oblastjo še naprej lahko zlorabljale interesno ozke korporativne družbene skupine, kot to ta čas počneta sindikata slovenskih policistov.

Referendumsko odločanje v Republiki Sloveniji pač ni enako pomembno, kot je denimo v Republiki Irski, katere državljani bodo jutri na referendumu odločali o s strani generalštaba v Bruslju vsiljenem fiskalnem paktu in tako imenovanem zlatem pravilu, o katerem domači državljani na referendumu pač ne bomo odločali, kako konkretno pa ga umestiti v Ustavo, pa se ne morejo dogovoriti niti politične stranke Državnega zbora. Toda tako to gre. V senci referendumskega dogajanja druga dobra Janševa Vlada in koalicija varčuje tudi z novelami posameznih zakonov. Celih 120.000 evrov bo država prihranila z eno samo točko novele zakona o varstvu okolja, ki predvideva zgolj ukinitev enega redkih strokovnih okoljskih organov v državi – Sveta za varovanje okolja. Zakaj pa ne bi tudi o tem, za življenje vseh nas usodno pomembnem vprašanju, odločali na referendumu?

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z referendumskimi zablodami domače parlamentarne politike, slovenskih policistov in aktivistov v zobeh poskrbel Tomaž Z.