Vodstvo državnega zbora, ki mu načeluje, pravzaprav pa zgolj predseduje nekdanja sodnica in poslanka v zgodovini domačega parlamentarizma pač najštevilčnejše vladne stranke Gibanje Svoboda, Urška Klakočar Zupančič, je za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, kot si ga je z nekaj več ministrstvi tudi glede na koalicijske zahteve in potrebe omislila aktualna koalicija Roberta Goloba, določilo 1. september, saj da pobuda za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, ki so jo v preteklem tednu vložili v ta veliki opozicijski stranki SDS, izpolnjuje zahtevane zakonske pogoje in se bo skladno z včerajšnjo odločitvijo 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov iztekel šele tam enkrat 5. oktobra. Kar pa samo po sebi pomeni, da bo aktualna vlada Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica še kar nekaj časa v sedanji oziroma tudi pretekli Janševi sestavi glede na razrez in število posameznih ministrskih resorjev. In čeprav vsaj na prvi pogled to nastopajočih političnih sil pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti prav veliko ne skrbi, se jim lahko povsem isto zgodi tudi pri vseh ostalih nujnih in v javnosti težko pričakovanih zakonodajnih spremembah, s katerimi naj bi se naposled začele odpravljati posledice politične zapuščine tretje in poslednje koalicije ter vlade Janeza Janše in stranke SDS.

Res je, da so vsi vodje poslanskih skupin, torej tudi vodji poslanskih skupin ta velike in ta majhne opozicijske stranke, na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič brez pripomb potrdili koalicijsko predlagani sklep, da naj se spremembe zakona o RTV Slovenija in zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov kot evropsko-unijski predpogoj za začetek izplačil iz mehanizma za okrevanje po krizi zaradi covida-19 – čeprav nismo niti blizu konca ne krizi in ne covidu-19 – obravnavata po nujnem postopku na izredni seji prihodnji teden. Toda to pač samo po sebi ne pomeni, da tudi sicer brez vsakega dvoma nujnih in od sedanjega stanja za kakor dan in noč različnih ter boljših sprememb Zakona o RTV ne bo doletela usoda, kot so je bile deležne spremembe ministrskih resorjev oziroma Zakona o vladi, saj je nenazadnje stvar vitalnega političnega interesa tako ta velike opozicijske stranke SDS kot ta majhne opozicijske stranke Nova Slovenija, da se v prejšnjem mandatu politično nastavljena garnitura brez ustreznih kompetenc za vodenje javnega medijskega servisa ter z njo imenovana vodstvena struktura na RTV Slovenija ohrani čim dlje, vsaj pa tja do lokalnih in predsedniških volitev jeseni.

Prav dobro aktualni koaliciji strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica ne glede na prepričljivo državnozborsko večino ne gre in ne gre tudi na nekaterih drugih področjih, pa čeprav tako kot v primeru novele Zakona o nalezljivih boleznih – ki so jo celo pripravile v Pravni mreži za varstvo demokracije, v postopek pa vložili koalicijski poslanci – zatrjujejo, da vlado in nenazadnje celotno koalicijo v državnem zboru za razliko od prakse doslej in med tretjo ter poslednjo vlado in koalicijo Janeza Janše omejuje pri vseh ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika, saj naj bi o podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni po novem celo glasovali v državnem zboru, je samooklicana Ljudska koalicija, ki združuje več skupin, gibanj in posameznikov ter posameznic – Slovenska tiskovna agencija pa izpostavlja Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in civilno iniciativo Maske dol – včeraj popoldne v državni zbor prav tako vložila pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih z več kot potrebnimi 2500 podpisi.

Čeprav so predlagatelji referenduma, ki jih je do sedaj in jih bo tudi v prihodnje povezovalo predvsem nasprotovanje cepljenju in drugim bolj ali manj upravičenim epidemiološkim ukrepom, kritični predvsem do, kot pravijo, netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave ter izglasovanja zakona, jim iz Pravne mreže za varstvo demokracije odgovarjajo, da je ta sicer res pravica pobudnikov, a da se ob tem le postavlja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet referendumskega odločanja, saj nenazadnje po ustavi predmet referenduma pač ne more biti zakon, ki odpravlja neustavnost, kot jo je v ravnanju in dejanjih tretje ter poslednje vlade Janeza Janše ugotovilo Ustavno sodišče junija lani, od kadar nenazadnje tudi črno na belem vemo, da je bil in da še naprej je del zakona o nalezljivih boleznih – ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje – pač v neskladju z domačo ustavo. Toda tako to gre. V slovenski ustavno-pravni ureditvi ter posledični politični praksi in kulturi je referendumsko odločanje bilo in bo sredstvo političnega boja zoper po mnenju posameznih opozicijskih političnih sil ali delov civilne družbe pač škodljivih odločitev, ki so se ga v preteklosti posluževale tako samooklicano levosredinske kot v politični praksi preverjeno desne sile, toda v tej referendumski nesvobodi za predsednika vlade in koalicijo Roberta Goloba ostaja še naprej nejasno zgolj to, s kakšnimi oziroma s kako zares kakovostnimi političnimi svetovalci sta se obdala, če tega v opozicijskih časih SDS pod Janezom Janšo že pač videnega scenarija nekako niso uspeli vnaprej predvideti, se nanj pripraviti in temu ustrezno sanirati, še predenj se bo začela vroča lokalno-volilna in očitno tudi referendumska politična jesen.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z obdobjem referendumske nesvobode za prve zakonodajne korake vlade in koalicije Roberta Goloba v zobeh poskrbel Tomaž Z.