Danes ob polnoči se izteče 35-dnevni rok za zbiranje na upravnih enotah overjenih podpisov volivk in volivcev Slovenske demokratske stranke, krajše SDS, za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o predlogih sprememb zakona o vladi, zakona o Radioteleviziji Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi - kot prvih zakonodajnih rešitev na podlagi predvolilnih obljub in nenazadnje na zadnjih državnozborskih volitvah osvojenega mandata oziroma števila zaupanih glasov koaliciji strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica - katerih pobudnica je prav v prejšnjem mandatu največja vladna in v tem mandatu samo še največja opozicijska stranka SDS. Kljub temu pa tudi na zadnji dan zbiranja podpisov za razpis vseh treh referendumov na predlog SDS iz stranke javnosti taktično in do zadnjega še ne sporočajo, ali jim je in ali jim pravzaprav danes do polnoči bo uspelo zbrati potrebnih vsaj 40.000 podpisov volivk in volivcev SDS za vsakega izmed referendumov, ki jih zgolj za ohranitev oziroma vsaj začasno politično preživetje lastnih zakonodajnih rešitev in prav tako lastnih posameznih politično nastavljenih kadrov zahtevajo.

Čeprav do sedaj že večkrat videno opozicijska SDS praviloma nikoli ni imela kakih posebnih težav, ko so se v generalštabu ali kleti na Trstenjakovi odločili za zbiranje podpisov volivk in volivcev SDS, posamezna medijska trobila državotvornega diskurza pri nas te dni vendarle nekoliko privoščljivo poročajo, da je tokrat bilo drugače in da je stranka vendarle imela nekaj težav pri aktivaciji svojih res najbolj zvestih volivk in volivcev kot političnega orodja, s katerim Janez Janša in tovarišija v SDS praviloma niso imeli posebnih težav oziroma jim je bil na voljo pravzaprav vsakokrat, ko so ga do sedaj tudi potrebovali oziroma ko so se iz opozicije institut referenduma tudi odločili uporabiti. Ne glede na medijsko in politično privoščljivost na domnevne težave SDS pri zagotavljanju 3x 40 tisoč podpisov svojih volivk in volivcev pod zahteve za zakonodajne referendume na zakon o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija, pa nihče pravzaprav niti ne dvomi, ali bo stranki SDS tudi dejansko uspelo in da bo državni zbor moral razpisati vse tri naknadne zakonodajne referendume, s katerima SDS izpodbija posamezne zakonske rešitve, na katerih sta aktualna koalicija in Vlada Roberta Goloba pravzaprav gradili svojo predvolilno kampanjo.

Nov oziroma spet popravljen zakon o vladi, ki mu očitno po novem nasprotuje tudi predsednik koalicijske stranke Levica in minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, kot sicer eden od politično zaslužnih za včerajšnjo koalicijsko soglasnost ob odpravi diskriminacije za istospolne pare pri sklepanju zakonskih zvez in posvojitvah otrok v domačem družinskem zakoniku, na katerega pa podpise za naknadni zakonodajni referendum zaradi z njim odpravljene neustavnosti pač ne bo moč zbirati, bi naj po napovedih predsednika vlade in koalicije Roberta Goloba ne glede na povečanje ministrskih mest v Vladi prinesel boljšo učinkovitost in organizacijo vladanja, čemur se aktualni mandatar kar tako tudi ne more odreči.

Na področju dolgotrajne oskrbe je do nekoliko boljšega izhodišča za dolgotrajnejšo ali zgolj trenutno oskrbo s pomočjo dobro plačanih mest v Maribor zgolj na pol nameščenega Urada za demografijo prišlo zgolj nekaj SDS in njenemu predsedniku ideološko bližnjih uradnikov, kot je na primer tudi sicer javni uslužbenec pa čeprav prvi nasprotnik z Ustavo republike Slovenije garantirane pravice do splava Aleš Primc, ter prav tako lastnih posameznih politično nastavljenih kadrov, kot je trenutna in ne glede na politične razmere v Državnem zboru prepričljiva politična večina Programskega in Nadzornega sveta na nacionalni radioteleviziji Slovenija, katera je, skupaj s SDS kadri, ki jih je ta na najbolj odgovorne funkcije nacionalne radiotelevizije namestila, najbolj odgovorna za javno uničevanje in profesionalni propad te glede na število zaposlenih in ur produkcije lastnega, pa čeprav vse bolj ceneno nekakovostnega programa vendarle osrednje javne medijske hiše.

Toda če za popoln opozicijsko politični uspeh stranke SDS v prvi vrsti zadostuje, da aktivira vsaj 40.000 svojih volivk in volivcev, je nadaljnji predmet vsakokratnega referendumskega preigravanja v domačem političnem močvirju v domeni odločanja vsakokratne koalicije in večine Državnega zbora, kateri pripada ta privilegij, pravzaprav pa odgovornost, da določi, kdaj oziroma na kateri datum bi sploh lahko bila ta referendumska odločanja. Ker smo že sicer vajeni, da se politična stran, tudi SDS, kadar ni referendumska pobudnica pač pa pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, vedno sklicuje na nerazumne stroške referendumskega odločanja, bi bilo nekako logično, da se trikratno referendumsko odločanje izvede sočasno s kakimi drugimi volitvami. Samo to jesen bomo predvidoma dvakrat odločali o novem predsedniku oziroma predsednici republike, nato na lokalnih volitvah in v posameznih občinah še enkrat v drugem krogu županskih volitev.

Ne glede na to ali bi referendumsko odločanje na pobudo SDS potekalo 13. novembra in ob drugem krogu predsedniških volitev, kot bi si to kot prva izbira želeli v aktualni koaliciji Roberta Goloba, ali pa na 20. november, ko bodo lokalne volitve, in za kar navijajo v predlagateljici vseh treh referendumskih zahtev, pa ni nobenega dvoma, da imajo druge, sočasne volitve odločilen vpliv na referendumsko odločanje, vse od kar je od leta 2013 v veljavi sprememba ustave, da je za zavrnitev zakona potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev, ki pa jih le lahko zagotovi že ali eno ali drugo volilno odločanje. Toda tako to gre. Če ne bo tega, kdaj bodo referendumi lahko razpisani, odločilo taktično zavlačevanje SDS in če se bodo v koaliciji Roberta Goloba odločili za 13. november in drugi krog predsedniških volitev bo to vendarle politično naivno, saj bo Janšo in SDS enostavno potrebno premagati tudi na referendumskem področju, namesto da bi jima prepustili ugibanja, ali sploh lahko na voliščih dejansko zagotovijo tudi potrebno udeležbo petine vseh volivcev.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnimi preigravanji, kdaj je koaliciji Roberta Goloba sploh pametno razpisati referendumska odločanja na pobudo opozicijske SDS, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir fotografije: sds.si/oznaka/referendum