Kljub temu da zunanji minister Karel Erjavec kot koordinator usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike v domači Republiki sporoča, da se vlada na begunsko krizo intenzivno pripravlja, a kaj ko je v tem trenutku število migrantov na slovenskih mejah v tem trenutku celo nižje kot običajno, iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce – UNHCR ocenjujejo, da se bodo trenutne razmere umirile šele z nizkimi temperaturami tam enkrat novembra. Vincent Cochetel kot direktor UNHCR za Evropo sicer priznava, da so razmere glede sprejema beguncev na Madžarskem zaenkrat problematične, a ocenjuje, da madžarska policija, kot prvi varuh meje evropskega rezervata, na splošno dela dobro.

Na to, kako dobro sicer te dni dela madžarska obmejna policija ob s kot nož ostrimi britvicami opremljeni več kot štiri metrski ograji vzdolž celotne meje s Srbijo že pravzaprav vsak dan brez izjeme kažejo tudi vsa domača in tuja medijska trobila. Tudi včeraj zvečer so bili begunci in med njimi tudi družine z majhnimi otroci, ki so po več dnevih čakanja na prostem na registracijo v Rezervatu Evropa, peš zapustili zbirno taborišče Roszke na madžarsko-srbski meji, deležni policijskega solzivca, po katerem so le pristali, da se pustijo naložiti v avtobuse in odpeljati v neimenovani center za registracijo, kot poroča celo državna tiskovna agencija.

Ob policijskem solzivcu so begunci, kot prosilci za azil oziroma mednarodno zaščito, med katerimi jih po dosedaj znanih podatkih UNHCR, kar 85 odstotkov prihaja iz tudi po zaslugi Evrope več pač dejansko neobstoječih držav: Sirije, Iraka in Afganistana, sicer ob prihodu na zunanje meje Rezervata Evrope deležni tudi palete drugih policijskih prijemov. Tudi evropski rezervat namreč je prosto po Slovarju slovenskega jezika področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave. Pred dnevi smo, kako to natančno gre in kakšno ogrado brez britvic in žice, a z dnevno-nočnim video nadzorom ima na meji s sosednjo Hrvaško vzpostavljeno domača policija mimogrede videli tudi v osrednji oddaji dnevno-informativnega programa samo še po virih financiranja javne televizije na Kolodvorski ulici v Ljubljani.

Kljub temu da je usklajevalna skupina za reševanje begunske problematike po včerajšnjem snidenju sporočila, da za zdaj ni znakov, da bi se migranti na poti na evropski zahod in sever v večjem številu z ustaljene balkanske poti preusmerjali na prav tako, vsaj v primeru ilegalnih drog in orožja, balkansko pot proti Hrvaški in Sloveniji, to vendarle ne pomeni, da jih na slovensko-hrvaški meji sploh ni. Seveda manjše skupine so, a tako kot madžarska dobro delujoča slovenska policija, nenazadnje je v tem trenutku število migrantov v Sloveniji po besedah koordinatorja Karla Erjavca celo nižje kot običajno,  jih ob morebitnem ilegalnem prehodu meje sproti procesira po vnaprej znanem protokolu evropskega notranjega reda oziroma Dublinski uredbi.

Evropski notranji red sicer med drugim tudi v opomin na razmerja real-politične moči v skupnosti držav evropskega rezervata določa, da morajo prosilci za mednarodno zaščito zanjo zaprositi v državi, v kateri so vstopili v Evropsko unijo. In v slovenskem primeru sta seveda to prav tako evropski Hrvaška in Madžarska, saj na sončno stran Alp iz prav tako sosednje Italije ali Avstrije kdo zaide zgolj pomotoma. Manjše skupine beguncev, ki jih s pomočjo dnevno-nočnega video nadzora ob pač ilegalnem prečkanju slovensko-hrvaške meje, saj je za njih schengenski vstopni vizum tudi zaradi razpada matičnih držav pač nedosegljiva iluzija, na poti v severne in zahodne dežele evropskega rezervata polovi domača policija, pa so pravzaprav brez pravega manevrskega prostora.

Begunci, ki bi želeli ostati prav v Sloveniji, so tako silno redka kategorija, saj jih večina pač želi kam naprej proti severu ali zahodu, zato praviloma za azil oziroma mednarodno zaščito v Sloveniji tudi ne zaprošajo. Policijski postopek povsem v skladu z vladavino prava na širšem območju evropskega rezervata zanje je, da se jim napiše denarna kazen zaradi pač ilegalnega prečkanja meje in se jih po hitrem postopku vrne nazaj v sosednji Hrvaško ali Madžarsko, kot državi, v katerih so te osebe vstopile na območje Evropske unije. Toda tudi v primeru oseb, ki se bi iz katerega koli že v tem trenutku pač nepomembnega razloga, odločile za azil oziroma mednarodno zaščito zaprositi ob tem, ko postanejo nočni plen slovenske obmejne policije, vseevropska azilna zakonodaja ponovno določa, da je potrebno posameznikovo prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer je ta oseba vstopila v EU. Torej ponovno nazaj v sosednji Hrvaški ali Madžarski.

Da sicer s strani bogatih držav evropskega severa in zahoda gospodarsko in politično pač bolj nerazvitemu jugovzhodnemu obrobju Rezervata Evropa vsiljena ureditev vse-evropske azilne zakonodaje ne deluje, je po Nemčiji, ki se je vsaj za begunce iz Sirije odrekla izvajanju Dublinske uredbe in njihovega vračanja v države, v katerih so vstopili na območje Unije, danes v tradicionalnem, a zanj prvem govoru o stanju EU priznal tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Napovedal sicer je, da se voditelji držav članic rezervata EU naslednji ponedeljek na kriznem sestanku morajo dogovoriti o obvezni premestitvi skupaj 160.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski s stalnim sistemom sicer prav tako obveznih kvot za razporeditev beguncev v kriznih razmerah. Problem na sprejem beguncev nepripravljenih, posameznih zlasti vzhodnoevropskih držav bi Evropska komisija rešila s predlogom sankcij v višini 2 tisočink odstotka njihovega bruto domačega proizvoda za skupni evropski proračun, hkrati pa bo že v prihodnjih dneh sprožila postopke proti državam, ki ne izvajajo pač pa kršijo skupno evropsko azilno zakonodajo.

Ne glede na to, da Slovenije med kršiteljicami skupne evropske azilne zakonodaje ne najdemo, Evropska komisija in njen predsednik pričakujeta, da bo zaenkrat v znak obvezne solidarnosti evropskega rezervata z Italijo, Grčijo in Madžarsko prevzela obveznih 1126 beguncev. Toda tako to gre. O pravi begunski krizi, ki pa sicer je lahko tudi prava priložnost za tako demografsko nazadujočo državo, kot je Slovenija, bomo tako na danes ponovno prav sončni strani Alp vendarle lahko govorili, ko bo beguncev na mejah s Hrvaško in Madžarsko preprosto toliko, da jih vse pač domača policija ne bo mogla poloviti. Toda tudi do takrat smo lahko z njimi solidarni. Nasprotovanje ravnanju z begunci povsem v skladu z vseevropsko azilno zakonodajo in dobrodošlico beguncem vseh ras, političnih prepričanj in veroizpovedoi bomo danes izražali na Protirasističnem pohodu spričetkom ob 17.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s skupno azilno zakonodajo Rezervata Evropa v zobeh poskrbel Tomaž Z.