Kakorkoli že gledate na slovensko notranjo strankarsko politiko, njeno notranjo dinamiko in novejši zgodovinski razvoj v komaj tri desetletja stari predstavniško-demokratični državi, morate priznati, da je po zadnjih parlamentarnih volitvah 24. aprila letos vendarle prišlo do pravzaprav tektonskih sprememb. Iz državnega zbora in celo iz parlamentarnega financiranja, je, kot je videti, nepovratno izpadla klinično mrtva Demokratična stranka upokojencev, ki je bila pod dobrima dvema desetletjema z vsemi političnimi žaubami namazanega predsednika Karla Erjavca kot upokojensko interesna skupina jeziček na tehtnici tako samooklicano levih kot v politični praksi preverjeno desnih Janševih vlad. Prav tako med parlamentarnimi strankami v aktualnem mandatu, katerega bo tudi v zgodovinskem smislu zaznamovalo dejstvo, da je stranka Gibanje Svoboda taktično pometla z vso socialno še občutljivo liberalno konkurenco, ne da bi se poimenovala denimo Lista ali Stranka Roberta Goloba, ni več eno imenskih strank. Dolgoletni poslanec SDS Branko Grims pa se v novi, a že večkrat preizkušeni opozicijski vlogi zaradi seznamov zaposlitev javnih uslužbencev v času celotne Janševe in ob koncu Šarčeve vlade, ki jih je do včeraj dopoldne od posameznih ministrstev in upajmo da tudi drugih institucij in pravnih oseb v državni lasti s sklepom in javno zahtevala nova vlada Roberta Goloba, razglaša nič več in nič manj kot branika obstoječe domače ustavne ureditve, ki jo je kot dober vojščak predsednika SDS Janeza Janše še do nedavno pomagal kršiti in omalovaževati.

Ker se z rebrandingom imena predsednika Zdravka Počivalška in še bolj izbiro politično-marketinških svetovalcev v državni zbor ni uspelo uvrstiti niti iz Stranke Mira Cerarja v Stranko modernega centra preimenovani stranki Konkretno in konglomeratu še naprej čvrsto zunaj parlamentarnih strank, ki so sestavljale Povežimo Slovenijo, Janši za opozicijsko profilacijo, ne pa še za morebitno uničenje ali pripojitev – razen v posameznih primerih, kot je bil denimo tudi danes velik SDS-ovec Aleš Hojs – ostanejo samo poslanci in poslanki edino še opozicijske Nove Slovenije. Z združitvijo in pripojitvi stranki Gibanju Svoboda bosta iz slovenskega političnega prostora nepovratno izginili Lista enkrat predsednika vlade Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek, ki je predsednica vlade bila še za tudi nekoliko Golobovo Pozitivno Slovenijo, kar je bila stranka, s katero se je od Liste za na lokalne volitve že enkrat uspešno, a ne tako uspešno, na državnozborske volitve podal ljubljanski župan Zoran Janković, ki še čaka, pravzaprav pa bolj upa na podporo Gibanja Svoboda za nastop na jesenskih lokalnih volitvah in zgolj glede na konkurenco pač vnaprej pričakovan nov mandat na čelu vse dražje in dražje ter posledično tudi gentrificirane Ljubljane, s čimer si bo, če vlada in Levica v njej mislita resno, župan Ljubljane slej kot prej moral priti navzkriž tudi z novim predsednikom vlade in največje državnozborske stranke Robertom Golobom, ki mu je po mnenju spet opozicijskih poslancev SDS Branka Grimsa in Zvonka Černača že v prvih nekaj dneh uspelo poteptati temelje domače ustavne ureditve.

Vlada Roberta Goloba naj bi bila sicer rušenja ustavnega reda po mnenju obeh znalcev za to tematiko iz stranke SDS kriva tudi z dejstvom, da je ministrstvo za notranje zadeve nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar umaknilo soglasje za od notranjega ministrstva Aleša Hojsa iz SDS podano preganjanje izpostavljenih protestnikov za stroške varovanja in nasilja policije nad njimi, češ da so bili plačilni nalogi že izdani, a so bili že stornirani postopki še daleč od zaključene sodne pravnomočnosti. Toda Branko Grims je v posebni izjavi za medije izpostavil, da so pri preverjanju zaposlitev prezrli, da je obdelava in zbiranje katerihkoli podatkov »z namenom izvajanja političnih čistk med zaposlenimi očitno protiustavna«, saj da ustava vsakemu daje enake pravice ne glede na politično prepričanje. In še, kar poznavalsko, da je »Berufsverbot« prepoznavni znak totalitarizma.

Poslanec SDS Zvonko Černač pa je javno poudaril, da je vladni sklep, da ministrstva pripravijo pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020 nenavaden in da malo presega tisto, s čimer naj bi se vlada ukvarjala, spominjal pa da naj bi tudi na neke druge čase slovenske zgodovine, saj da vemo, kaj se je dogajalo z ljudmi, ki so jih najprej postavili na seznam, potem so jih negativno stigmatizirali, potem so jim prilepili nalepko in potem so jih sežgali, potem pa se še sam gladko zlagal, da je predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše ob nastopu svojega mandata opravila le običajne kadrovske poteze, kot so menjave na čelu Sove, vladnega urada za komuniciranje, policije in službe vlade za zakonodajo, pri Golobovi vladi pa da smo priča izrazitim kadrovskim posegom tudi na področja, kjer mandati posameznikom niso potekli. Toda tako to gre. Novinarji so Zvonka Černača seveda opomnili, da si je leta 2012 podoben pregled zaposlitev javnih uslužbencev dala izdelati tudi Janševa vlada, pravzaprav pa so si ga, ne bi to obešali na velik zvon, kot je to primer vlade Roberta Goloba, dale izdelati vse dosedanje koalicije in vlade, čeprav zares šteje le, kaj so in kaj bodo s političnimi kadri, parkiranimi za redne zaposlitve za nedoločen čas v javni upravi nastopajoči oblastniki glede na vse te tektonske politične spremembe, ki smo jim vendarle priča, tudi dejansko naredili.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s seznami, ki si jih da izdelati vsaka vlada in si jih je javno dala izdelati tudi vlada Roberta Goloba, ter poslancem SDS Brankom Grimsom kot neprepričljivim branikom domače ustavne ureditve v zobeh poskrbel Tomaž Z.