Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša je ob začetku sodnega leta 2014 včeraj med drugim predstavil tudi podatke o delovanju domače sodne veje oblasti v letu 2013, v katerem je bilo sodstvo relativno uspešno, saj je, kljub temu da je imelo na voljo 12 milijonov evrov manj sredstev kot v letu 2012, rešilo 30.000 več zadev, kot jih je prejelo, kar naj bi le pomenilo, da sodna veja oblasti ve, kam želi priti in da pozna pot in način, kako do tja. Toda ta čas aktualni sodni, kazenski in pred-kazenski postopki zoper sedanje in nekdanje ministre, poslance, župane in podžupane ter druge nosilce javnih funkcij znotraj izvršne in zakonodajne oblasti, kažejo predvsem na to, kje dandanes na Slovenskem smo in niti ne nujno, kam pravzaprav želimo kot še naprej nedozorela demokracija ter po današnjem priznanju finančnega ministra Uroša Čuferja na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji tudi razmeroma resno zadolžena država priti.

V tujini bolj kot pri nas tako že odmeva včerajšnje priznanje kaznivega dejanja jemanja podkupnine sicer že nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ki je med drugim leta 1995 bil tudi v vsej po-osamosvojitveni zgodovini najmlajši zunanji minister v vladi Janeza Drnovška. Ker je Thaler kaznivo dejanje, da je bil pripravljen pobrati 100.000 evrov letno za svoj glas v Evropskem parlamentu, priznal, kar je po besedah tožilke Blanke Žgajnar zanj edina olajševalna okoliščina, mu je sodišče prisodilo dve leti in pol vikend zapora, 32.250 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Po dogovoru s tožilstvom je sicer Zoran Thaler še pred priznanjem ljubljanski pediatrični kliniki na račun nakazal dodatnih 15.000 evrov, plačati pa bo moral tudi stroške postopka, toda vse skupaj le ne znese niti polovico s strani novinarjev Sunday Timesa ponujene podkupnine.  

Toda podkupovanja in prirejanja javnih naročil ter razpisov se seveda ne dogajajo le v Bruslju in Strasbourgu, pač pa tudi po vsej demokratično nedozoreli domovini ter tako levih, kot desnih in vmesnih političnih silah. Ker naj bi že nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik postavil visoke standarde, ko je zaradi državne subvencije svojemu podjetju zapustil vlado Alenke Bratušek in se na varno parkiral v poslanske klopi Pozitivne Slovenije, sta pod vprašajem že dva nova ministra aktualne vlade. Prvi pod lupo Nacionalnega preiskovalnega urada je skupaj s svojim političnim botrom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem minister za obrambo iz kvote ta čas največje parlamentarne stranke Roman Jakič, ki naj bi po mnenju kriminalistov še kot direktor ljubljanskega Zavoda Tivoli podpisal fiktivno pogodbo o najemu parkirišč, s pomočjo katere so graditelji Stožic oziroma samo za ta največji projekt javno zasebnega partnerstva pri nas ustanovljena družba Grep pri Novi Ljubljanski banki dobili za 50 milijonov evrov novega, a v resnici nepokritega posojila.

Kljub temu da se po lastnih besedah sojenja, ki ga Roman Jakič, če bo do njega prišlo, po lastni obljubi ne bo dočakal na mestu obrambnega ministra, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković veseli, saj naj bi bilo prav to priložnost, da se dokaže in izkaže, da je bilo pri gradnji še naprej nedokončanega projekta Stožice vse zakonito, to še zdaleč ni edini tak postopek tako za samega Jankovića kot za druge nosilce javnih pooblastil lokalne samouprave pred slovenskimi sodišči. Na tnalu slovenskega pravosodja se je tako denimo prav zaradi zanj nenazadnje usodnih radarjev in pogodbe s podjetjem Iskra sistemi že znašel tudi odstopljeni župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. V sodnem postopku zaradi prirejanja razpisov po potrebi vnaprej določenega podjetja sicer je tudi nekdanji podžupan Maribora Andrej Verlič. Slej kot prej pa bo na sodni dnevni red prišla tudi zadeva, ali nekdanji župan prav tako mestne občine Slovenj Gradec res ni vedel in nič imel s tem, da njegova občina za projekt širokopasovnega internetnega omrežja išče profesorja športne vzgoje, kar je - kako nenavadno - bil prav na projektu posledično zaposlen sin sedanjega poslanca Pozitivne Slovenije Matjaža Zanoškarja.

Kljub temu da gre po njegovih besedah za nebuloze, je v predkazenskem postopku tudi aktualni minister za promet in infrastrukturo Samo Omerzel. Zaradi zlorabe uradnega položaja pa sta denimo ovadena tudi nekdanji super minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ter nekdanji direktor direktorata za visoko šolstvo Borut Rončević iz zadnje vlade Janeza Janše, proti kateremu sicer še naprej teče sodni postopek zaradi po mnenju finskega novinarja Magnusa Berglunda gotove zahteve po podkupnini pri poslu s Patrio. Turk in Rončević naj bi sicer z vnaprej prirejenim razpisom poskrbela, da bi si dobrih pet milijonov javnih sredstev razdelile tri prav tako že vnaprej izbrane zasebne fakultete, na katerih bi lahko v času suhih krav v opoziciji tudi sama dva kaj malega poučevala. Sodišče je sicer ugotovilo tako neustavnost kot nezakonitost podeljenih koncesij in je te prirejene razpise razveljavilo.

Toda posamezni uspešni primeri, ko je sodna veja oblasti uspešno opravila svoje delo in pravnomočno zaključila postopke nad nosilci javnih pooblastil izvršne in zakonodajne veje oblasti na državni ali lokalni ravni, bolj kot na uspešnost sodstva, s katero se je ob začetku novega sodnega leta včeraj postavil predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, opozarjajo, kako zelo demokratično deficitarna in s korupcijo ter prirejenimi razpisi sta obremenjena domača izvršna in zakonodajna veja oblasti. Kljub sodnim zaostankom je Slovenija trenutno država z največ sodniki na 100.000 prebivalcev, kar bi naj po besedah Masleše v sodni veji oblasti glede na cilje, zapisane v zavezi z aktualno Vlado, pričeli postopoma zmanjševati že v letošnjem sodnem letu. Toda tako to gre. Pravnomočnih obsodb nosilcev javnih pooblastil iz izvršne in zakonodajne oblasti bo s tem v prihodnje gotovo nekoliko manj, slovenska demokratična oblast pa bo kljub predpostavki treh ločenih vej oblasti še nekoliko manj legitimna. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z odprto fronto med sodno vejo oblasti in nosilci javnih funkcij iz izvršne in zakonodajne veje oblasti v razmeroma res zadolženi domači državi v zobeh poskrbel Tomaž Z.