V razpravo o spremembah medijske zakonodaje in še posebej zakona o nacionalni javni radioteleviziji Slovenija se je kot ponavadi nekoliko prepozno, a vendarle odločil vstopiti tudi predsednik republike Borut Pahor, ki zaenkrat se še ne ve, koga vse ta petek, 11. septembra, ob 11.00 uri vabi na Posvet pri predsedniku z naslovom, v katerem se nahaja vprašanje, navajam, "Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?", ki je predvsem vidne predstavnike stranke Levica vzpodbudilo, da so predsednika Pahorja obtožili politične pristranskosti in javnega oznanila, da sedaj javni servis RTV Slovenija po mnenju aktualnega predsednika tretje Janševe republike pač ni ne sodoben, ne kakovosten in ne politično nepristranski, kar ga družno s predsednikom vlade in njenimi najvišjimi funkcionarji te dni predvsem po političnih medijskih trobilih in socialnih omrežjih obtožujejo predvsem pristaši in pripadniki kulta največje vladne in državnozborske stranke SDS. Namige o lastni politični pristranskosti je predsednik republike Borut Pahor sicer danes s pismom koordinatorju Levice Luki Mesecu zavrnil z besedami, da naslov zgolj odraža željo po čimbolj jasni razpravi in ne odraža nobenega drugega sporočila od tega, ki ga daje vprašanje in ne trditev v naslovu.

Predsednik republike Borut Pahor se za pač torej očitno namenoma ponesrečeno izbiro naslova petkovega Posveta pri predsedniku, ki so v njegovem drugem mandatu uvedeni koncept javnih razprav o pomembnih družbenih vprašanjih s skupnim naslovom Posveti pri predsedniku in predstavljajo nadgradnjo serije razprav pod imenom »Slovenija 2030« kot okvir za premisleke o dolgoročni prihodnosti Slovenije iz njegovega prvega mandata, v današnjem pismu Luki Mesecu izmotava, da ocenjuje, da Slovenija RTV Slovenijo nedvomno potrebuje, a da je tudi ta zavod, tako kot tudi drugi, vedno podvržen potrebi po spremembah, če želi biti sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis, in da je okvir posveta zgolj odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe naj bi to danes bile.

Predsednik republike Borut Pahor je sicer do sedaj v svojem drugem in po zaslugi očetov in tvorcev domače ustave nepreklicno zadnjem mandatu pripravil že devet posvetov brez prave uporabne vrednosti ali v konkretne politike izvršne in zakonodajne oblasti prelitih vsebinskih rešitev na teme: »Podnebna prihodnost - sveta in Slovenije«, »O svobodi govora in sovražnem govoru«, »O odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«, »O demografski politiki, zlasti z vidika rodnosti in priseljevanja«, »Podnebna strategija Slovenije«, »Oblikovanje slovenskega pogleda na razvoj Evropske unije«, »Je nastopil čas za pokrajine v Sloveniji?«, »Posvet o razsežnostih pandemije« in »O ureditvi dolgotrajne oskrbe«, ki bi naj bili vsi namenjeni izmenjavi mnenj, soočenju civilne družbe in politike ter iskanju dolgoročno sprejemljivih oziroma najbolj primernih odločitev za Slovenijo, toda ne ta ne prejšnji koaliciji in vladi Marjana Šarca ter Mira Cerarja ostajajo praviloma ravnodušne do teh zaključkov in predlogov odločitev, razen če jih niso ravno same predlagale.

Čeprav je predsednika republike Boruta Pahorja, kot pove v pismu, očitno na petkov posvet pri predsedniku republike o spremembah, ki jih potrebuje RTV Slovenija, da še bo in ne da že je sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis, vabljenemu koordinatorju Levice Luki Mesecu, vodstvo RTV Slovenija že lani zaprosilo za sprejem in razumevanje zlasti glede problema nestabilnega financiranja, ki bo v skladu s predlogom novele Zakona O RTV Slovenije ministrstva za kulturo Vaska Simonitija še bolj nestabilno, saj RTV Slovenija odvzema dobrih 8 odstotkov sredstev RTV naročnine in prihodke iz naslova poslovanja organizacijske enote Oddajniki in zveze, se predsednik republike Borut Pahor očitno namenoma v razpravo o spremembah financiranja javnega interesa na področju medijev na račun sredstev RTV Slovenija vključuje pozno, zaradi v soboto, 5. septembra, zaključene javne razprave o vseh treh predlogih novel medijske zakonodaje pa pravzaprav že prepozno, saj bi bilo gotovo tudi za predlagatelje na Ministrstvu za kulturo bolj koristno, če bi ta potekala, še preden bi bili osnutki zakonodajnih rešitev prvič predstavljeni javnosti. Toda to bi držalo zgolj v primeru, če bi bil v tej državi kdo, ki bi dejansko želel kaj od sklenjenega na posvetih pri predsedniku republike v domači zakonodaji tudi dejansko upoštevati.

Posvet pri predsedniku republike, ki bo ta petek z zaenkrat še neznanimi udeleženci potekal pri Borutu Pahorju pod v naslovu zastavljenemu vprašanju: Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?, se bo tako ključnih vsebinskih rešitev, ki jih še posebej na področju financiranja RTV Slovenija in javnega interesa na področju medijev predpostavljajo vse tri predlagane novele medijske zakonodaje, ki ji zaenkrat vsaj deklarativno ob stroki in predstavnikih medijskih združenj nasprotujejo tudi posamezne politične stranke koalicije, dotaknil zgolj posredno, s skrbno po političnem ključu izbranimi gosti pa bo tudi ta posvet potekal predvsem v znamenju politične legitimacije že predlaganih rešitev, v katerih bodo sodelovali tako politiki kot predstavniki političnega omrežja medijev SDS in jim bodo vsebinsko uspešno, a brez pravega političnega posluha nasprotovali opozicija in predstavniki stroke ter medijev. Toda tako to gre. Glede na pretekle, bolj skrbno izbrane naslove posvetov pri predsedniku, bi gotovo lahko tudi tokratni naslov petkovega posveta o politični usodi RTV Slovenija v uradu predsednika zastavili bolj korektno in nevtralno, brez vsega tega dodatnega sprenevedanja, kot ga beremo v današnjem pismu predsednika Pahorja, ki se pravilno vzdržuje izrekanj o medijih in uredniških politikah, ne pa tudi stališč o konkretnih zakonodajnih političnih rešitvah preurejanja domačega medijskega prostora in javnega interesa na področju medijev, kar vsekakor bi pričakovali od sodobnega, kakovostnega in politično nepristranskega predsednika.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Borutom Pahorjem kot predsednikom republike, ki ni ne sodoben, ne kakovosten in ne politično nepristranski, v zobeh poskrbel Tomaž Z.