Tako kot vsaka vlada doslej je tudi tretja vlada Janeza Janše na dopisni seji v ponedeljek na podlagi 20. člena in tretjega odstavka 21. člena Zakona o vladi Republike Slovenije izdala Odlok o Svetu za nacionalno varnost, katerega 1. člen pove, da se s tem odlokom urejajo sestava in določena vprašanja delovanja Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SNAV), ki je pristojen za usklajevanje nacionalno-varnostne politike in za usmerjanje in usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo za uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti. In čeprav gre tako rekoč za zakonsko obvezo vsako nove vlade, nenazadnje sta podobne odloke sprejemali tudi predhodni vladi Marjana Šarca in Mira Cerarja, in se v večini odlokov pojavlja od prejšnje vlade prepisano besedilo, se je to od skromnih začetkov za časa Janeza Drnovška vendarle nekoliko razbohotilo, vsaka vlada – in v tem tudi tretja vlada Janeza Janše ni prav nobena izjema – pa v Odlok o Svetu za nacionalno varnost doda tudi nekatere samo svoje vsebinske rešitve in poglede, iz katerih pa je razvidno, v čem se bo politični pogled na zagotavljanje nacionalne varnosti vendarle razlikoval od koalicij in vlad, ki so se poslovile od korit izvršne in zakonodajne oblasti.

Strategi tretje Janševe vlade, ki se jim je kot govorec kriznega štaba pridružil še iz osamosvojitvenega naftalina potegnjeni nekdanji minister za informiranje, Jelko Kacin, se za razliko od nekaterih svojih predhodnikov v to, kaj pravzaprav dela oziroma pri čemer vse bo ta samo njen Svet za nacionalno varnost svetoval tretji vladi Republike Slovenije, ki jo je uspelo sestaviti mandatarju Janezu Janši, sploh niso vtikali. Svet za nacionalno varnost bo tudi tej vladi svetoval predvsem pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države. Pred obravnavo na vladi bo svetoval ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, ki se nanašajo na uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti. Usklajeval bo mnenja in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov ter drugih organizacij pri izvajanju dejavnosti nacionalne varnosti in glede aktov državnega zbora Republike Slovenije, ki se nanašajo na nacionalno varnost. Ugotavljal in ocenjeval bo varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje nacionalne varnosti, dajal mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom, ki jih poslanci pošiljajo vladi v zvezi z uresničevanjem politik na področju nacionalne varnosti, še naprej pa bo imel tudi pravico, da vladi daje mnenje o sredstvih proračuna za lastno delo.

Vsebinski poudarek tretje vlade Janeza Janše v v ponedeljek sprejetem odloku o Svetu za nacionalno varnost tako ni v tem, da bi se kakorkoli spreminjala pooblastila in naloge samega Sveta kot vladinega ključnega posvetovalnega telesa za nacionalno varnost, pač pa v tem, kdo vse jih bo v tem mandatu lahko izvajal, in še v tem, v kaj se v vojnem in izrednem stanju Svet za nacionalno varnost preoblikuje in po kateri zakonodajni podlagi. Svet za nacionalno varnost tretje vlade Janeza Janše tako sestavljajo predsednik vlade, ki je tudi predsednik SNAV, podpredsedniki vlade, ki so predsedniki koalicijskih strank in po sili razmer ministri za obrambo, kmetijstvo in gospodarstvo, ter ministri za notranje zadeve, za zunanje zadeve in za finance, ki v tej – in bodo tudi v kaki prihodnji vladi Janeza Janše – prihajajo iz ministrske kvote Janševe SDS. Od prejšnje sestave Sveta za nacionalno varnost, ki mu je kot predsednik vlade predsedoval Marjan Šarec, sta tako iz poprej mnogo let stalne sestave izpadla ministra za pravosodje in infrastrukturo ter celo direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, zaradi česar je sedanji direktor prejšnje vlade, Rajko Kozmelj, že odstopil.

Čeprav predsenik SNAV Janez Janša lahko na sejo Sveta za nacionalno varnost, kadar ta obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, še naprej povabi tudi predsednika Republike Slovenije, predsednika državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika največje opozicijske stranke v državnem zboru, predstojnike drugih državnih organov ter predstavnike drugih organizacij, pa se je tako kot v samem svetu kadrovsko skrčila tudi sestava Sekretariata sveta za nacionalno varnost, ki ga prav tako imenuje vlada in ki operativno usklajuje aktivnosti za delovanje SNAV, skrbi za usklajeno izvedbo stališč SNAV ter opravlja druge naloge za SNAV. Po novem namreč ta sekretariat sestavljajo Žan Mahnič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalno varnost, ki ga tudi vodi, generalni sekretar vlade, Božo Predalič, generalni direktor Policije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalni direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, generalni direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, ne pa tudi državni sekretarji ministrstev za obrambo, za notranje zadeve, za finance, za pravosodje in za infrastrukturo. V sekreatriatu SNAV pa ne najdemo več tudi direktorja Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost, direktorja Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov in nenazadnje tudi direktorja Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

Enako kot nova okrnjena oziroma bistveno zmanjšana sestava Sveta za nacionalno varnost pa je pomembna tudi edina vsebinska novost, ki jo prinaša odlok o Svetu za nacionalno varnost tretje vlade Janeza Janše. Ta je, da se v skladu s 7. členom odloka v vojnem in izrednem stanju SNAV preoblikuje v Državni operativni štab obrambe v skladu z določbami zakona, ki ureja obrambo. V poglavju, ki ureja vodenje in nadzor obrambe države, je v 84. členu zakona o obrambi določeno, da za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami državnega zbora v vojni, vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno-obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi. Bolj kot krčenje sestave Sveta za nacionalno varnost SDS na najbolj zveste ministrske kadre predsednika vlade Janeza Janše v oči bode ta nov zakonodajni dodatek, po katerem se bi lahko v vojni in drugih izrednih, pa čeprav virusnih razmerah SNAV preoblikoval kar v Državni operativni štab obrambe. Toda tako to gre. Čeprav operativni štabi obrambe nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov, so odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, obvezni za vse, na katere se nanašajo.

ODPOVED: Tudi za tokratni prvi samoizolacijski N-euro moment sem s Svetom za nacionalno varnost SDS tretje vlade Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.