V tem trenutku se še zdaleč ne ve, ali bo Republika Slovenija ostala med enaindvajsetimi državami sveta in enajstimi državami Evropske unije, v katerih so enake pravice na področju zakonske zveze in družinskih razmerij zagotovljene vsem njenim državljanom. Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bila sicer na pobudo opozicijske Združene levice v Državnem zboru potrjena predvsem po zaslugi koalicijske večine in še posebej njene največje poslanske skupine SMC. Kljub temu da je zgolj po imenu civilno-družbena skupina Za otroke brez omembe velikih težav ali truda zbrala kar 80.518 podpisov do izenačitev pravic istospolnih parov vendarle nestrpnih Slovenk in Slovencev, bi glede na nazadnje spremenjeno Ustavo, ki po novem določa, da referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno razpisati, vendarle lahko pričakovali, da je zadeva že vnaprej rešena in da državljanke in državljani na referendumu o njej pač ne bodo mogli glasovati. Toda ne v Republiki Sloveniji in ne niti pod strumnim vodstvom vlade in koalicije Stranke Modernega Centra, ki ne glede na spremembo imena ostaja trdno v rokah predsednika vlade oziroma samega Mira Cerarja.

Da se o referendumu o zakonu oziroma noveli, ki vendarle že v sami obrazložitvi temelji na tem, da odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Slovenskem pač obstoječe družbene manjšine, v domači, vsaj formalno pa vendarle ustavno-pravni demokratični republiki vseeno razpravlja, pa je ponovno, tako kot je v največji meri tudi za sam sprejem in uveljavitev novele, zaslužna prav največja parlamentarna in vladna stranka SMC. Svoj delež krivde pa sicer nosi tudi morda pa namerno prav tako v Državnem zboru ob zadnjem spreminjanju ustave in referendumske zakonodaje zastavljena procedura.

Glede na število podpisov pod samo pobudo za naknadni zakonodajni referendum o komaj dobro sprejeti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni nobenega dvoma, da pobudnikom in predlagateljem v predpisanem roku 35 dni, ki začne, kot je že določil predsednik Državnega zbora in vidnejši predstavnik SMC dr. Milan Brglez, teči v ponedeljek 23. marca, ne bi uspelo zbrati za referendum zahtevanih na upravnih enotah overjenih 40.000 podpisov volivk in volivcev. Procedura, kot ponavadi je catch prav v proceduri, sicer določa, da se razpis referenduma na zakon, za katerega velja, da bi z njegovo odložitvijo ali zavrnitvijo lahko nastale protiustavne posledice, lahko z navadno večino zavrne v Državnem zboru, kar bi bilo glede na parlamentarno večino 50 poslancev, ki so novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih podprli, mala šala in pobudniki referenduma bi lahko referendumsko srečo iskali zgolj še na domačem Ustavnem sodišču. Toda ne v Republiki Sloveniji.

Izenačitvi pravic istospolnih parov z ostalimi so se v civilno družbo preoblečene nazadnjaške politične sile, ki jih ob javni, organizacijski in logistični podpori domače Rimskokatoliške cerkve v Državnem zboru povsem odkrito zastopata predvsem SDS in Nova Slovenija, najprej poskusile po robu s predlogom odložilnega veta postaviti v Državnem svetu. A pobudniki iz vrst interesne skupine lokalno-zaplankanih interesov niso bili uspešni, saj je bilo proti 23 državnih svetnikov, za odložilni veto pa zgolj 14. Četudi bi bil odložilni veto potrjen bi sicer novelo zakona ista parlamentarna večina 50 poslank in poslancev z lahkoto potrdila še enkrat in politične sile, ki za svoje politične cilje zlorabljajo otroke, bi se prav tako morale aktivirati z nedeljskim zbiranjem pred-referendumskih podpisov pred povsod po Slovenskem na gosto posejanimi cerkvami.

Toda da se pobudniki referendumske ihte, katere morebitna referendumska posledica bo, da bo ljudska večina ponovno odločala o manjšini, v skladu z dobesedno zapovedjo domače Ustave ne počutijo že vnaprej poraženo, je ponovno poskrbela prav poslanska skupina Stranke modernega centra oziroma sporočilo njene vodje Simone Kuster Lipicer, da SMC referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi ne bo zavirala. Kaj naj bi sicer to v konkretni domači politični praksi zares pomenilo, zaenkrat ostaja nejasno, saj je stališče SMC tudi to, da novelo podpirajo, ker izenačuje enakost pravic dveh odraslih oseb, a da hkrati spoštujejo ustavno in zakonsko načelo, ki pravi, da je volja ljudstva nad voljo parlamentarne večine. Glede na to, kako velik pravni strokovnjak naj bi le bil njen predsednik dr. Miro Cerar, je stališče poslanske skupine SMC, da ima volja ljudstva referendum na razpolago, kadar ni zadovoljna z voljo parlamentarne večine, vendarle nekoliko naivno, vsaj ko je govora o temeljnih pravicah in svoboščinah manjšin.

Pravzaprav je stališče SMC, da razpisa referenduma ne bo zavirala, celo nedemokratično, pa čeprav ima volja domačega ljudstva res vse možnosti za politično-ideološko intervencijo na vsakokratnih rednih ali pač izrednih parlamentarnih volitvah. Vendar ne tudi na referendumih, ki se tičejo zakonov, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kljub politično povsem šizofrenemu stališču, da zakon podpirajo, a referenduma, s katerim se ga želi razveljaviti, ne nameravajo pomagati preprečiti, bo do izredne seje Državnega zbora najverjetneje vendarle prišlo, saj jo predsednik Državnega zbora mora sklicati že na zahtevo najmanj četrtine poslancev. Toda najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve, kar le pomeni, da ta bo, če bo, šele po ponedeljkovem začetku zbiranja 40.000 podpisov pod zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Glede na napovedano politično držo SMC pa se lahko na izredni seji Državnega zbora zaplete pri glasovanju o tem, ali bi z referendumsko odložitvijo ali zavrnitvijo zakona lahko nastale protiustavne posledice oziroma ali naj se razpis referenduma v Državnem zboru zavrne oziroma zaustavi. Predlagatelj novele iz Združene levice, poslanec Matej T. Vatovec sicer pravilno ugotavlja, da gre za načelnost vsakega poslanca in poslanke, ki so novelo s 50-imi glasovi ZA podprli. Toda tako to gre. Načelnosti v slovenski politiki pač še naprej primanjkuje ne glede na to, kako polna usta je imajo zdaj te ali oni domači politični liki. Omejevanje človekovih pravic manjšini, je pač - ne glede na to, ali ga je potrdila parlamentarna ali pač ljudska večina – zgolj tiranija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z neobstoječo razliko med diktatom parlamentarne ali ljudsko referendumske večine na račun pravic manjšine v zobeh poskrbel Tomaž Z.