Unija in država politično-policijskega nadzora

Mnenje, kolumna ali komentar
17. 11. 2021 - 16.00

Drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU, ki se za tretjo koalicijo in vlado Janeza Janše pač nepreklicno izteka ob koncu koledarskega leta, bo, kot kaže, po nečem vendarle ostalo v širšem kolektivnem spominu evropskih držav in njih prebivalcev, saj smo – ne samo v Sloveniji, temveč v širšem evropskem prostoru, tako na zahodnih, vzhodnih in južnih mejah Unije v primeru tako imenovanih nelegalnih migrantov, ki pa so ljudje, ki bežijo pred posledicami vojn in razpada lastnih držav po zaslugi političnih potez posameznih držav članic ter ne-potez oziroma ne-ukrepanja celotne Unije, kot v evropski notranjosti in tudi Sloveniji v primeru tako imenovanih anticepilcev, ki pa so predvsem ljudje, ki so že pred časom izgubili vsako zaupanje in upanje v domačo državo in njene strankarsko vodene, niti domnevno ne več neodvisne institucije – priča skokovitemu porastu policijske, a od politikov na oblasti nadzorovane represije in prisilnega ukrepanja, ki pa se bo v prihodnje več kot očitno in glede na širše evropske politične načrte pod trenutnim modrim vodstvom oziroma predsedovanjem Janeza Janše osebno in njegovega tokratnega ministrskega (i)zbora, a tudi s podporo politikov iz od domovine pač bolj jedrno odločujočih držav članic Unije samo še stopnjevala.

Tako je Aleš Hojs, kot notranji minister vlade, koalicije in države članice, predsedujoče EU, ki je s pomočjo koruptivnih in zgolj za lastne politične riti in materialno dobroimetje skrbečih poslancev predvsem iz poslanskih skupin DeSUS in SNS, pa tudi SMC, Nove Slovenije in nenazadnje obeh predstavnikov ljudstev italijanske in madžarske narodnostne skupnosti pri nas 20. oktobra letos sprejela novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, po kateri je bila lahko dosedanja v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada in politični izbor stranke SDS Petra Grah Lazar, kot zasebna prijateljica premierjevega pajdaša iz celice na Dobu in po nedavnih besedah Janeza Janše ne tudi davčnega svetovalca Roka Snežiča, za začetek za tri mesece kar premeščena na delovno mesto direktorice NPU, kar so tudi za druge vodstvene kadre v slovenski policiji omogočile prav te nedavne spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, na Brdu pri Kranju 12. oktobra gostil virtualni vrh notranjih ministrov Evropske unije, na katerem so predstavniki vlad prihodnje Unije politično-policijskega nadzora pa tudi držav zahodnega Balkana zaenkrat še zunaj EU in ob Kitajski in Izraelu za politično-policijski nadzor svojih državljanov že tako ali tako glavnih Združenih držav Amerike podprli Evropsko »Novi evropski Bauhaus« komisijo pri oblikovanju osnutkov zakonodaje za obvezno preverjanje vseh zasebnih komunikacij državljanov, na kar so se vsaj pri nas s protestom odzvale zgolj posamezne nevladne organizacije s področja informacijske družbe in v zaenkrat še naprej zunajparlamentarno politični stranki Pirati, res pa je, da gre v organizaciji odpora vsaj v evropskem političnem prostoru za tako rekoč vseevropsko piratsko politično iniciativo, čeprav bodo posledice take in sprva v EU uveljavljene zakonodaje gotovo še kako globalne.

Takšen množičen nadzor naj bi sicer v imenu boja proti spolnim zlorabam otrok, a s splošnim kriminaliziranjem vseh prebivalcev oziroma državljanov, pravzaprav pa uporabnikov najbolj množično razširjenih komunikacijskih storitev, s pregledovanjem njihovih sporočil po političnem načrtu Evropske komisije in iz zaključne izjave srečanja notranjih ministrov pod vodstvom domačega odstopneža Aleša Hojsa s tem vidno razvidno zadovoljnih notranjih ministrov Evropske unije izvajali kar sami ponudniki komunikacijskih storitev, ki pa bi z avtomatizacijo in računalniškimi algoritmi zaznano sumljivo vsebino morali posredovati, tako kot te dni v Sloveniji pa tudi na Madžarskem, Poljskem, v Avstriji in še kod politično obvladovani in nadzorovani, a zaradi tega tudi vse bolj nasilno nervozni policiji oziroma njenemu vsakokratno politično nastavljenemu vodstvu, kot ga že imamo in ga bomo očitno še bolj politično podrejenega tudi v prihodnje glede na zadnje spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji imeli v vse manj Republiki Sloveniji.

Politični modreci iz vrst koalicije in stranke SDS, najverjetneje pa kar državni sekretar na notranjem ministrstvu, a še zmeraj najbolj znan kot nekdanji mariborski župan Franc Kangler osebno, so s podporo poslanskih oportunistov in političnih konvertitov iz novele zakona o organiziranosti in delu v policiji preprosto črtali člen, po katerem se za postopek imenovanja in razrešitve direktorja NPU uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, tako da od uveljavitve spremenjenega zakona 13. novembra za zasedbo položaja direktorja NPU posebni natečajni postopek ni več predviden, delovno mesto pa se lahko zasede tudi s premestitvijo kandidata, ki izpolnjuje vse formalne pogoje za zasedbo delovnega mesta, pa čeprav je ta kandidatka Petra Grah Lazar pravzaprav to taisto delovno mesto po politični volji stranke SDS že zasedala, a kot vršilka dolžnosti in ne kot sedaj direktorica s polnimi pooblastili, a za obdobje treh mesecev in zaradi nemotenega opravljanja, pravzaprav pa ne-opravljanja nalog domače policije.

Z novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki naj bi po navedbah taistega notranjega ministra in njegove vlade – ki sta se kot predsedujoča Svetu držav EU v imenu vse manj Republike Slovenije z evropsko-balkanskimi kolegi zavzela za več policijskega nadzora zasebne komunikacije lastnih državljanov – zagotavljala boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, se je predvsem in zgolj s spremembami glede umestitve in avtonomnosti Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, katere enota in direktor urada sta neposredno podrejena direktorju te uprave, poskrbelo za še več političnega nadzora nad delovanjem slovenske policije. Toda tako to gre. Da je policija avtonomna tako pri nas doma kot v bližnji soseščini, je tako ali tako iluzija, toda vpogled v naše zasebne podatke bo glede na širše evropske represivne načrte nadzora zasebnih komunikacij EU in drugih državljanov v roke pač dobila tako politično obvladovana, pravzaprav pa v strokovnem in človeškem smislu predvsem ponižana policija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Unijo in državo policijskega političnega nadzora, v kateri bodo lahko Aleš Hojs in podobni tiči pregledovali od policije posredovane in od ponudnikov komunikacijskih storitev prestrežene zasebne komunikacije, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness