Varna meja notranje vse bolj nevarne države

Prav na današnji dan, dan, ki bo sicer zgolj uradno obveljal za datum, od kar imajo pripadniki Slovenske vojske prvič za prve tri mesece izjemna, policijska pooblastila pri širšem varovanju državne meje, so na Generalni policijski upravi objavili razpis za kandidate za pomožne policiste. Pripadniki Slovenske vojske bodo namreč v skladu z v ponedeljek v Državnem zboru z dvotretjinsko večino podeljenimi izjemnimi, policijskimi pooblastili in s sklepom na današnji dopisni seji Vlade potrjenimi Pravili o delovanju Slovenske vojske pri podpori Policiji pri širšem varovanju državne meje domačim policistom na pomoč v policijskem smislu zares priskočili šele, ko bosta načelnik generalštaba vojske in direktor policije sprejela načrt sodelovanja med vojsko in policijo. Do takrat pa bodo slovenski vojaki v sodelovanju s policisti še naprej opravljali naloge, kot so jih še pred ne bodi jih treba spremembami Zakona o obrambi, kar konkretno izraženo v številkah pomeni, da je danes tako kot včeraj in v ponedeljek na patruljiranju na meji s Hrvaško okrog 80 poklicnih vojakov in vojakinj. 

Kljub temu da bi naj sicer pripadniki Slovenske vojske s pripadniki Policije sodelovali pri širšem varovanju državne meje in pri tem izvajali izjemna, policijska pooblastila, določena v prvem odstavku 37. a člena Zakona o obrambi, prav zaradi zagotavljanja javne varnosti, učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije, želi tudi Generalna policijska uprava rezervni sestav slovenske policije dopolniti z dodatnimi 600 pomožnimi policisti zaradi kadrovskih vrzeli v notranjosti države, ki so ponekod nastale zaradi večjega usmerjanja policistov na mejo zaradi povečanih migracijskih tokov. Na ta javni razpis se lahko prijavijo kandidati z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi, stari od dopolnjenega 18 leta do 60 leta starosti. Zadostuje vozniški izpit B kategorije in srednja strokovna ali splošna izobrazba, pogoj pa je nekaznovanost, državljanstvo RS ter opravljeno varnostno preverjanje.  

Iz Generalne policijske uprave so sicer že vnaprej tudi sporočili, da bodo prednost pri izboru kandidatov za pomožne, torej vendarle ne čisto prave policiste imele osebe, ki bodo pri preverjanju psihofizičnih sposobnosti dosegle boljše rezultate, in tiste, ki so v policiji služile vojaški rok ali so kdaj prej že bile v rezervni sestavi policije. Če zanimanja za pomožno policijsko službo bo, bo Generalna policijska uprava z izbranimi kandidati sklenila pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, in sicer predvidoma za obdobje najmanj petih let, vendar ne dlje kot do konca koledarskega leta, v katerem izbrani kandidat dopolni zgornjo starost 60-ih let.

Da sicer rezervni sestav oziroma pomožno policijo v Republiki Sloveniji sploh imamo in poznamo, smo prav na račun begunske krize lahko spoznali septembra lani, ko je policija šele drugič v zgodovini samostojne Slovenije na pomoč vpoklicala tudi vseh 259 pomožnih policistov, kolikor jih je bilo varnostnim potrebam države na razpolago lani jeseni. Pomožni policisti so sicer na sceno prvič stopili maja 1996, ko je ljubi mir na Slovenskem nekoliko pa le z obiskom ogrozil takratni papež Janez Pavel II. Toda resnega zagotovila, da zanimanje za pomožno policijsko službo tokrat bo, ni, saj je denimo zaradi varčevanja na račun represivnega aparata države februarja lani Državni zbor s spremembo Zakona o organiziranosti in delu v policiji pomožnim policistom odvzel stalno nadomestilo za pripravljenost.

Edina materialna motivacija za vsakega posameznega kandidata za pomožnega policista tako je, da jim za čas usposabljanj ali za čas vpoklica pripada pravica do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov, toda le v višini 100 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v 21. plačnem razredu oziroma policista začetnika. Da pa ta ponudba slovenske države in generalne policijske uprave ni prav mamljiva, s stavko in opozorili o materialni podhranjenosti policistov in policije že več mesecev opozarjata policijska sindikata. Kakšen profil ljudi pa se praviloma odloča za policijsko pomožno službo, ki jo sestavljajo osebe, ki so v policijskih nalogah izurjene, dela policista pa ne opravljajo, pa pove podatek iz septembra lani. Večino takratnega rezervnega oziroma pomožnega sestava policije v skupnem številu 259 pomožnih policistov so namreč predstavljali prav že upokojeni policisti. 

Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske naj bi tako po sprejetju načrta sodelovanja med vojsko in policijo v begunski krizi v skladu z danes na dopisni seji Vlade določenimi Pravili delovanja Slovenske vojske pri podpori Policiji pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov ali območij izjemna, policijska pooblastila izvajali predvsem na delih zelene meje, kjer je pričakovati največ nezakonitih prehodov. Samo po sebi je sicer jasno, da so  pooblastila po zaslugi dopolnitve, da Slovenska vojska Policijo lahko podpira tudi pri varovanju določenih objektov ali območij, bistveno širša in se ne nanašajo zgolj na obmejna območja. In kot je razbrati iz danes objavljenega razpisa za 600 novih pripadnikov rezervne sestave policije, bodo varnost v notranjosti zaradi neonacističnega vala protestov zoper begunce in migrante vse bolj nevarne države v prihodnje zagotavljali kar pomožni, po večini tudi upokojeni policisti. Toda tako to gre. Ne glede na to, ali bo meja po zaslugi nove vloge Slovenske vojske bolj varna ali ne, dejstvo ostaja, da domači varuhi državne meje in interesov avstrijsko-nemškega vlaka še naprej ne sprevidijo, v kako zelo vse bolj notranje nevarno državo se spreminjamo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Varno mejo notranje vse bolj nevarne države, v kateri nas bodo pred neonacističnim nasiljem varovale pomožne enote večinoma upokojenih policistov, v zobeh poskrbel Tomaž Z.