Potem ko je koalicijska večina strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica oziroma 51 poslank in poslancev 10. septembra po vetu Državnega sveta ponovno potrdilo novelo zakona o parlamentarni preiskavi (tradicionalnega orožja predvsem parlamentarne opozicije, kadar je njen prvak sicer že trikratni premier Janez Janša), ki jo je v postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in ki med drugim v domačo politično realnost prinaša možnost naknadne ustavne presoje skladnosti parlamentarne preiskave že tako in še naprej preobremenjenega in v političnem pat položaju nahajajočega se ustavnega sodišča, so iz največje opozicijske stranke SDS v bran svojemu tradicionalnemu političnemu orožju, kadar so v opoziciji, včeraj sporočili, da so v državnozborsko proceduro vložili z več kot 3000 podpisi svojih članov podprto pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. 

Čeprav je ob vložitvi zahteve za naknadni zakonodajni referendum vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v imenu stranke zgolj znova skopo ocenila, da s strani koalicije Roberta Goloba že v drugo potrjena novela pač ni primerna za uveljavitev v domači parlamentarni demokraciji, gre že za nekaj tednov trajajočo politično bitko združene opozicije, torej tako SDS kot NSi, da bi k političnemu življenju spravili novo opozicijsko parlamentarno preiskavo, ki naj bi pod drobnogled poslanskih detektivov vzela slovensko energetiko in še posebej podjetji, v katerih je deloval, in podjetje, ki ga ima po razvezi spet v lasti, aktualni predsednik vlade in koalicije. Ker sicer predsednica državnega zbora kot članica največje vladne in parlamentarne stranke in osebno-političnega projekta predsednika vlade Roberta Goloba zavlačuje in ne želi sklicati izredne seje, na kateri bi jo lahko le še pred uveljavitvijo novele zakona o parlamentarni preiskavi že z glasovi aktualne opozicije ustanovili, sta spet združeni Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani celo naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper njo, češ da bi naj kršila poslovnik, zakonodajo in ustavo, ker te izredne seje DZ-ja, na kateri bi lahko ustanovili omenjeno preiskovalno komisijo, še ni sklicala. 

Prejšnji teden v drugo v državnem zboru potrjena novela zakona o parlamentarni preiskavi, zoper katero je včeraj SDS vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, sicer med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v Uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče, ki mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, kar naj bi sicer pomenilo najpozneje v 60 dneh, a kar samo po sebi pomeni, da bi se lahko odločanje in delovanje poslanskih detektivov v okviru parlamentarnih preiskav tako rekoč za vsako zamaknilo vsaj za teh 60 plus 30 dni, saj pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati konkretne preiskovalne komisije; če pa ustavno sodišče celo ugotovi, da je akt o odreditvi preiskave ali celo sama preiskava v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga in jo razveljavi, s tem pa je tudi sam postopek odreditve politične parlamentarne preiskave pokončan oziroma pokopan. 

V Državnem svetu so v obrazložitvi svojega politično opozicijskega veta med drugim ocenili, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe opozicijskih parlamentarnih preiskav, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki da je bila uvedena za opozicijsko ali koalicijsko ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju, čeprav tako do prvega kot drugega zaradi posledic ugotovitev poslanskih detektivov pride res izredno redko. Toda tako to gre. Urška Klakočar Zupančič je kot predlagateljica novele in članica največje stranke koalicije pač prepričana, da je cilj zakona njegova uskladitev z več odločbami ustavnega sodišča, sledi pa da tudi priporočilom Evropske komisije s področja delovanja pravne države in razburja predvsem opozicijo, zoper katere brezplodne politične preiskave je pravzaprav tudi dejansko namenjen, tako da kaj dosti drugega, kot da vloži pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v bran tega ustavno-pravnega inštituta opozicije, Janezu Janši oziroma poslanski skupini SDS tako rekoč niti ni preostalo, čeprav to spet zgolj najverjetneje pomeni, da bo tudi o tej odločalo prav to isto ustavno sodišče. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z novelo zakona o parlamentarni preiskavi kot omejevanju tradicionalnega orožja vsakokratne Janševe opozicije v zobeh poskrbel Tomaž Z.