Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Vlada bo v kratkem obravnavala poročilo medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v lanskem letu. Mi se bomo ustavili na poglavju o prostituciji. Prostitucija je v Sloveniji dovoljena od leta 2003, ko je bila s spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških zoper javni red in mir odpravljena prepoved vdajanja prostituciji. Na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru je ostalo kaznivo vsiljivo ponujanje spolnih storitev na javnem kraju. Prekršek torej ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih storitev na javnem kraju z vsiljevanjem. S ponujanjem plačljive spolnosti v Sloveniji naj bi se po grobih ocenah ukvarjalo približno 3000 žensk. Podatkov oziroma ocen o številu moških in mladoletnih oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, pa ni na voljo.

Za prostitucijo v Sloveniji je značilno, da je večinoma neopazna, saj se izvaja v zaprtih prostorih, predvsem v najetih ali lastnih stanovanjih ali hotelskih sobah. Ulične prostitucije oziroma prostitucije na prostem organi ne zaznavajo. V naši državi prevladuje srednja in višja raven prostitucije. S slednjo se občasno in začasno ukvarjajo pretežno prostitutke s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki naj bi bile pri svojem delu večinoma samostojne. Srednja raven je hotelska in barska prostitucija, s katero se ukvarjajo predvsem tujke z delovnimi dovoljenji za plesalke, animatorke, pomožne delavke in odrske umetnice, zaposlene v nočnih lokalih. Policija spremlja problematiko zaposlovanja tujk v nočnih lokalih, predvsem iz Južne Amerike i Vzhodne Evrope– Dominikanske republike, Filipinov, Ukrajine in Moldavije.

In zdaj nekaj popolnoma drugega. Ker vemo, da je tudi politika dvoedinje kurbe in zvodnika, v predposlušanje nudimo izvleček resolucije, o kateri bodo 11. marca na jubilejnem 10. kongresu v Celju razpravljali delegati in delegatke Janševega SDS-a. Sedemstranski dokument nosi naslov »Družba svobode in odgovornosti«. Naš najljubši del je ujet v zaporedne alineje 21, 22 in 23, gre pa takole: »Navkljub demokratični tradiciji, ponovni demokratizaciji, vključitvi v demokratični prostor Evropske unije, se državljanska in demokratična kultura v Sloveniji še ni zadostno razvila. Deloma zato, ker demokracija ni bila prevzeta kot splošna vrednota. Nasprotno, del političnega in medijskega prostora jo je nenehno zavračal v kritiki t.i. strankokracije, kar je vplivalo na (ne)oblikovanje demokratične kulture. Istočasno pa je obstoječe institucije zlorabljal v okviru svojih politik kvazi-nacionalnega interesa.

Proti-demokratični refleks se je najbolj očitno pokazal v t.i. ljudskih vstajah. Protestniki so pogosto skupaj z nasilnimi dejanji (ob napadih na policiste in javne zgradbe, obešanju lutk politikov, grožnjah na domu) in sovražnim govorom na parolah »politike v Barbarin rov« ter grafitiranju groženj o »klanju« kristjanov obujali nekaj, za kar smo mislili, da je že preteklost. V okviru gibanja so ponovno oživele doktrine neposredne demokracije ali celo ljudskih demokracij, ki so jih uvajali komunistični režimi po letu 1945, da bi prikrili diktatorsko bistvo svojih vladavin. Pozivi, kot so »volitve prinašajo le iste obraze« in da je »tudi Hitler bil izvoljen«, jasno kažejo, da demokratične volitve zanje niso vrednota. Res pa je, da je imelo to gibanje zgled tudi pri delu oblasti, ki je z nekaterimi dejanji, kot so Titova ulica, Ertlovo odlikovanje, dvo-evrski spominski kovanec s totalitarnim simbolom ne samo krnila ugled Slovenije v svetu, ampak tudi spodbujala nedemokratično ozračje, ki se na eni strani kaže v apatičnosti državljanov in nevarno nizki volilni udeležbi, na drugi pa v agresivnosti in nestrpnosti manjšine, ki javno zavrača demokratično institucijo volitev.

Zato smo v letu 2013 ponovno soočeni z grožnjo krhki parlamentarni demokraciji v Sloveniji. Iz zgodovine se lahko marsičesa naučimo, tudi o posledicah iz obdobja, ko so se demokrati pustili preglasiti agresivni manjšini. Nikakor ne smemo dopustiti, da se te napake ponovijo. Slovenska demokratska stranka, najmočnejša politična sila, ki nadaljuje tradicijo Demosa, si bo zato tudi v prihodnje prizadevala za utrditev parlamentarne demokracije.« Konec navedka, ki smo ga prisiljeni označiti le kot čisti desni komunizem.

Neuradni list Radia Študent, letnik 6, številko 12 je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez 14 dni.