Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Pravijo, da papir prenese vse in da je pero mogočnejše od meča. Ker oboje večinoma NE drži, se na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja Predlog zakona o enakosti žensk in moških. Gre za nov poskus administrativnega rušenja steklenih stropov, ki so, kljub temu, da se je skoznje nekako prešvercala Alenka Bratušek, še docela celi in čili.

Kateri so zanimivejši poudarki? Predlog zakona sistem tako imenovanih ženskih volilnih kvot preliva tudi v sestavo delegacij in delovnih teles državnega zbora, v katerih naj bi bil tako posamezen spol zastopan z vsaj štiridesetimi odstotki. Določba ima svojevrstno varovalko, saj parlamentu nalaga, da se določbe drži, citiramo: »v največji možni meri.«

Vlada in ministrstva imajo pri uveljavljanju načela uravnotežene zastopanosti spolov še nekoliko bolj proste roke. Svoja delovna in posvetovalna telesa, delegacije in imenovanja v nadzorne svete družb v pretežni ali večinski državni lasti morajo sestavljati skladno z zakonom o vladi, svojim poslovnikom, v največji možni meri pa tudi spolno uravnoteženo.

Na področjih družbenega življenja, kjer se za posameznice in posameznike oziroma posamezne družbene skupine žensk in moških ugotavlja neuravnotežena zastopanost spolov oziroma neenak položaj in vloga oseb enega spola, predlog zakona predpisuje posebne ukrepe. Tovrstna pozitivna diskriminacija je lahko na danem področju uvedena začasno.

In zadnjič: Predlog zakona določa obrnjeno dokazno breme v primerih domneve, da je bila kršena prepoved diskriminacije zaradi spola, a so kazenski postopki eksplicitno izvzeti. Zaradi nadaljnjega izboljšanja ravni varstva imajo nevladne organizacije, ki delujejo na področju enakosti spolov in imajo status društva v javnem interesu, ob soglasju žrtve možnost sodelovati v sodnih in upravnih postopkih ter pred drugimi pristojnimi organi kot stranske udeleženke oziroma udeleženci.

Kazni za kršiteljice in kršitelje se začnejo pri dvesto petdesetih evrih, končajo pa pri štiridesetih tisočakih za pravne osebe.

ODPOVED: Neuradni list Radia Študent, letnik 7, številko 1 je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez 14 dni.