V današnjem odprtem političnem terminu se bomo posvetili pregledu področja dostopa do informacij javnega značaja v zadnjem letu. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja omogoča državljanom in medijem zahtevati informacije o delovanju državnih in lokalnih organov, javnih agencij, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil. Ti pa morajo prosilcu informacije dostaviti v roku dvajsetih delovnih dni. Prosilcu ni treba izkazovati posebnega pravnega interesa. Nazadnje je bil Zakon o dostopu do informacij javnega značaja posodobljen leta 2015, ko se je z novelo razširila pravica do ponovne uporabe informacij, ki jih ustvarja ali pridobiva javni sektor po uradni dolžnosti, tudi na muzeje, knjižnice in arhive. V praksi se ta pravica velikokrat nanaša na izdelavo mobilnih aplikacij v zasebnem sektorju s pomočjo uporabe javno zbranih informacij. Ista novela je tudi ukinila zaračunavanje za ponovno uporabo informacij, razen za same stroške neposredne priprave in kopiranja informacije. O pritožbah glede pridobivanja informacij javnega značaja od zavezancev odloča Informacijski pooblaščenec, ki bdi nad izvajanjem zakona od leta 2005. Trenutno je v uradu pooblaščenke v pripravi poročilo za leto 2016, nekaj poudarkov iz poročila pa nam navede Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke:

Izjava

S problemi na področju dostopa do informacij javnega značaja se ukvarja nevladna organizacija Transparency International Slovenia. Svojo oceno o zakonodajnem okviru poda Sebastijan Peterka, vodja projektov:

Izjava

Transparency International se ukvarja tudi s svetovanjem prosilcem, ki imajo težave pridobiti informacije javnega značaja od zavezancev. Več Peterka:

Izjava

Dostop do informacij javnega značaja lahko zahtevajo tudi predstavniki medijev. Morebitne razlike med zahtevki s strani državljanov in medijev nakaže Peterka:

Izjava

V primeru spora med zavezancem za posredovanje informacije javnega značaja in prosilcem odloča Informacijski pooblaščenec na testu javnega interesa. Pooblaščenec lahko odredi, da mora zavezanec razkriti tudi informacije, ki so sicer izvzete iz javnega dostopa, kadar meni, da je to v interesu javnosti. Več o praksi tega testa Peterka:

Izjava

Združenje Transparency International se je samo znašlo v kolesjih počasnih mlinov državnih organov. Februarja 2016 je na Zavod RS za blagovne rezerve naslovilo zahtevek za kopijo pogodb, sklenjenih s podjetjem Minis d.o.o. To je na meji s Hrvaško postavljalo zlogasne ograje iz rezilne žice. Podrobnosti primera, ki se še vedno vleče, opisuje Peterka:

Izjava

Združenje je leta 2015 izdalo svojo oceno Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Takrat je bila najbolj pereča tema prekomerno zaračunavanje kopij, kjer so zavezanci k materialnim stroškom prištevali tudi delovne ure osebja. Takšna praksa je bila v kasnejši noveli odpravljena. Po mnenju Peterke pa ostajata problematični področji nepoklicnih lobistov in organizatorjev političnih kampanj ter financiranje političnih strank:

Izjava

Na področju varstva osebnih podatkov se državam članicam EU obeta Splošna uredba o varovanju podatkov, ki ji morajo vse države prilagoditi svojo zakonodajo do maja 2018. Primerljive vseevropske uredbe na področju dostopa do informacij javnega značaja ni, več o tem Peterka:

Izjava

Bodoči razvoj zakonodaje in prakse na področju dostopa do informacij javnega značaja pa za konec takole napove Peterka:

Izjava