Minuli teden so ljubljanske ulice zasedle kolone traktorjev, v njih pa kmetje, nezadovoljni s po njihovem vedno hujšimi omejitvami kmetovanja. V Sindikatu kmetov Slovenije so na protestu zahtevali revizijo naravovarstvenih in odpravo za kmeta neugodnih okoljevarstvenih ukrepov ter davčne olajšave. Poleg naštetega so govorci izpostavili še nasprotovanje predlagani noveli zakona o varstvu živali. Ta uvaja tako imenovane pooblaščene svetovalce, ki bi delovali kot nekakšne podaljšane roke inšpektorjev. Pri tem gre kmetom najbolj v nos, da bi svetovalci licenco pridobili po samo štirideseturnem izobraževanju.

Zahteve za revizijo naravovarstvenih ukrepov se vrtijo predvsem okoli Nature 2000, omrežja posebnih varstvenih območij v državah članicah Evropske unije. Natura 2000 temelji na direktivi o pticah in direktivi o habitatih, njeni cilji pa so ohranjanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter biotske raznovrstnosti. Slovenija je območja določila ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004, leta 2013 pa je vlada sprejela dopolnitve, ker je Evropska komisija proti Sloveniji sprožila predsodni postopek zaradi nekaterih izpuščenih območij. Danes ima Slovenija z območji Nature 2000 pokrit dvakrat večji odstotek površin od povprečja držav Evropske unije. 

Evropska komisija je leta 2019 Sloveniji poslala uradni opomin zaradi slabšanja stanja travniških vrst metuljev, ptic in habitatov na območjih Nature 2000. Po trenutno še veljavnem sistemu se kmetje lahko prostovoljno odločijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v zameno pa dobijo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Sistem prostovoljstva se je izkazal kot neučinkovit. To je leta 2017, dve leti po začetku izvajanja programa, ugotovilo računsko sodišče v sploh prvem poročilu o učinkovitosti ravnanja z varstvenimi območji. 

Predlog uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2023 do 2028, ki so ga konec februarja objavili na ministrstvu za naravne vire in prostor, bi izbiro kmeta o izvajanju ukrepov odpravil. A le na dveh lokacijah: na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. Tam bi veljal strožji režim, med drugim bi bila v prvi polovici leta košnja prepovedana, v zameno pa bi kmetje dobili odškodnino, ki se giblje med 389 in 663 evrov na hektar. Poleg tega uredba zgolj za 400 hektarjev predvideva širjenje območij okoljsko občutljivega trajnega travinja, površin, ki jih kmetje ne smejo zorati ali spremeniti njihove rabe. Predlagana uredba je kompromis, ki ga je vlada sprejela v pogajanjih z Evropsko komisijo pri sprejemanju strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike. Sprejem načrta je Sloveniji zagotovil slabo milijardo in osemsto milijonov evrov sredstev za ukrepe kmetijske politike. Predstavniki kmetov so že lanskega oktobra, takoj po koncu pogajanj, zahtevali revizijo. 

A kot kaže, je pritisk kmetov do neke mere učinkoval. Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je namreč že predlagala, da bi se obvezno izvajanje režima Nature 2000 na spornih območjih preložilo na naslednje leto, območja okoljsko občutljivega trajnega travinja pa bi poiskali na drugih lokacijah. Ministrica je prostovoljstvo predlagala namesto zmanjšanja območij Nature 2000. Direkcija o habitatih zmanjšanje površin Nature 2000 dovoljuje le v primeru, da je na območju v skladu z direktivo odobren razvojni projekt ali če območje zaradi naravnega razvoja izgubi svojo ohranitveno vrednost. 

Največjo podporo kmetje oziroma protestniki uživajo na desnem političnem polu. Kljub navidezni politični nevtralnosti so jim opozicijske stranke ves čas nudile podporo z vsemi propagandnimi sredstvi. V petek, tri dni po protestu, je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahtevala sklic izredne seje državnega zbora za reševanje položaja slovenskega kmeta. A vsa območja Nature 2000 so risali pretežno v času, ko je vladi predsedovala SDS. Širitev leta 2013 je državni zbor potrdil v prvem mesecu vlade Alenke Bratušek. To pa ne bi bilo mogoče brez pomoči prejšnje vlade, tedanji kmetijsko-okoljski minister Franc Bogovič iz podeželju naklonjene Slovenske ljudske stranke je dopolnitve predstavljal že novembra 2012. Način delovanja stranke SDS pri reševanju nasprotij med kmetijstvom in naravovarstvom je tako popolnoma transparenten. Problem, za katerega je kot del preteklih vlad kriva tudi sama, s cenenim populizmom izkorišča za nabiranje političnih točk pri volivcih, ki jih v tem primeru predstavljajo kmetje.

Dejstvo je, da so bila območja s kmetijskega vidika zarisana precej ambiciozno, a z naravovarstvenega še premalo. Na 37 odstotkih površine Slovenije, kolikor obsegajo območja Nature 2000, namreč živi šest odstotkov državljanov. Kako bo vlada ukrepe spremenila do naslednjega leta in ali bo pred morebitnimi novimi protesti naslednje leto spet klonila, še ni znano, saj se bodo pogajanja s kmeti nadaljevala po prvomajskih praznikih. Območij Nature 2000 pa ne bo mogla zmanjšati, saj to ni odvisno od posamezne vlade.

Protestne parole kmetov lahko strnemo kot nasprotovanje preobsežni in nepotrebni birokraciji, ki naj bi varovala naravo, a omejuje svobodo kmetovanja. Podobno pritoževanje pogosto slišimo tudi, ko je govora o zidanju na zaščitenih območjih. Tudi kmetje to zidanje uporabljajo za utemeljevanje svojih zahtev, s tem pa nehote izpostavijo pomemben problem. Evropski sistem varstva okolja temelji na celemu kupu pogojev in birokracije, a še vedno dopušča dovolj prostora za izjeme, ki jih v neomejeno rast usmerjena ekspanzivna narava kapitalizma, naj gre za kmete ali lakirnice, pridno izkorišča. Naravovarstveniki so v tem boju na isti strani kot kmetje, a kmetje naravovarstvo podpirajo, le dokler gre za nasprotovanje pozidavi kmetijskih zemljišč. Njihova skrb za naravo se ustavi, ko zadane njihovo dejavnost. A za razliko od kmetov finančnih nadomestil iz sklada skupne kmetijske politike narava ne more sprejeti.

Foto: Peter Žiberna