Ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu se je 15. novembra odvila tiskovna konferenca z naslovom “Do Bedouin Arab citizens still have their place in the Negev?". Konferenco je vodil evropski poslanec iz Francije Edouard Martin, glavni gost pa je bil Khalil al-Amour, beduinski učitelj iz vasi Alsra v Izraelu.

Al-Amour je predstavil kratko zgodovino položaja beduinov v Izraelu. Začne z letom 1948, ko se je 15. maja zgodila tako imenovana Nakhba oziroma Dan katastrofe, ki ji je sledila izraelska deklaracija o neodvisnosti. Predtem je skoraj vse prebivalstvo puščave Negev poseljevala beduinska populacija, takrat pa so bili mnogi pobiti, izgnani ali so pobegnili v Jordan, na Sinaj, v Gazo ali na Zahodni breg. Več Al-Amour:

Izjava

Na tem področju so nato izraelske oblasti zgradile 7 mest, kamor naj bi se preselili beduini. Ti sicer ne želijo živeti v mestih, zato jih izraelske oblasti k temu  spodbujajo z uničevanjem njihovih domov. Okrog polovico domov pa uničijo kar beduini sami, saj bi sicer morali za uničenje plačati, je razložil al-Amour:

Izjava

Mnogi izmed njih sicer še vedno živijo v vaseh, vendar oblast 35 od teh vasi ne priznava. Poleg uničevanja domov izraelske oblasti beduine potiskajo v mesta tudi z načrtnim oteževanjem življenja na vasi.

Izjava

Vendar tudi mesta beduinom ne omogočajo boljšega življenja. Al-Amour je povedal, da je stopnja nasilja in nezaposlenosti najvišja prav v teh mestih. Z najslabšimi razmerami pa se verjetno soočajo beduini v vaseh, ki jih Izrael ne prepoznava kot take. Tam si morajo prebivalci celo elektriko in vodo zagotoviti sami.

Izjava

Preseljevanje v mesta Izrael zagovarja, saj naj bi zagotovilo modernizacijo beduinov in boljše življenje. Vendar tega v mestih ne dobijo.

Izjava

Al-Amour je predstavil, kako je pred štirimi leti izjava Evropske unije o nasprotovanju zakonodaji o preselitvi beduinov v mesta pritegnila pozornost javnosti. Takratna zakonodaja tako ni bila sprejeta. Kljub temu rešitve za beduine ni na obzorju, je zaključil al-Amour.

Izjava