Kriminalizacija protestov je večinoma dojeta kot partikularen problem. A le-ta zajema širšo geopolitično sliko in je produkt daljše zgodovine, ki se je ob vzponu neoliberalizma radikaliziral. Pojavu proti-protestnih zakonov smo bili priča v Španiji, Egiptu, Ukrajini kot tudi v študentskih protestih v Kanadi pred dvemi leti in anti-globalističnih protestih v Chicagu leta 2011. Zakoni se z grožnjo sankcije zapora, visokih glob, omejevanja gibanja in zbiranja umeščajo v širši mehanizem, ki ob osvobajanju trga disciplinira in individualizira ljudi. Omenjen mehanizem je bilo moč videti tudi v primerih slovenskih vstaj.

Na nujno širšo opredelitev kriminalizacije protestov je opozoril tudi forum Mirovneg inštituta, kjer so sodelovali: Lana Zdravkovič, sodelovka Mirovnega inštituta, Simona Zavratnik, sociologinja in sodelovka Skupine Svoboda vstajnikom, odvetnica Ana Jug, Žiga Podgornik Jakil, aktivist in sodelovec Skupine Svoboda vstajnikom ter Emin Eminagić, aktivist in sodelavec organizacije Fronta svobode iz Bosne in Hercegovine.

Več v posnetku oddaje.

Off poročilo je pripravil vajenec Tit.