Islandija, dežela ostrih, dolgih zim, je od devetdesetih let minulega stoletja veljala kot zgledna, gospodarsko uspešna država, skrbeča za blaginjo svojih državljanov. Kmalu po sesutju hipotekarnega, nepremičninskega balona in zlomu bank v ZDA leta 2008, je počilo tudi v Islandiji. Bančni dolgovi so udarili po ljudeh, ki so se samo sprašavali, zakaj so nenadoma brez službe, zakaj jih mečejo iz stanovanj.



Takrat je prekipelo triinšestdesetletnemu umetniku, dolgoletnemu borcu za pravice isto spolno usmerjenih, Hörđurju Torfasonu. Pred parlamentom je pozval sodržavljane, naj zahtevajo odgovore odgovornih. Mirni protesti z lonci so se sprevrgli v spopade s policijo, po letu dni in pol, so ljudje prisilili vlado k odstopu in predčasnim volitvam, sodelovali so tudi pri pisanju nove ustave za pravičnejšo družbo. Kako je islandskemu poetu, filmskem, gledališkem in glasbenem ustvarjalcu uspelo k delovanju pritegniti apolitične množice in zagnati državljansko gibanje za spremembe?