“POLITIKA JE ZELO PLEHKA OBRT”
Prejšnji teden sta Slovenijo obiskala predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Oba sta v svojih urnikih našla čas za pogovor z mladimi. Jean-Claude Juncker je na vprašanja mladih odgovarjal v Festivalni dvorani v Pionirskem domu v družbi slovenskega premiera Mira Cerarja in Evropske komisarke za mobilnost in promet Violete Bulc. Antonio Tajani pa se je s precej manjšo skupino srečal v novootvorjeni Hiši Evropske unije.
Dialog z državljani v Festivalni dvorani Pionirskega doma se je začel še pred prihodom gostov z ogrevanjem mladih. Voditelja Manica Ambrožič in Igor Bergant sta domnevni strah mladih pred mikrofonom skušala razbijati z bolj ali manj banalnimi vprašanji, kot so “ali bi delali v tujini?”, “ali se je potrebno udeleževati volitev v Evropski parlament?” in “ali se počutite Evropejci?”. A takoj ko so v dvorano vstopili visoki gostje, se je izkazalo, da je potreba po ogrevanju temeljila na podcenjevanju publike in da prisotni nimajo nikakršnega strahu pred mikrofonom. Juncker se je na prvi dve vprašanji s strani moderatorjev odzval prav tako podcenjujoče. Uprizorimo: Gospod Juncker, kdo je vaš sogovornik, ko se pogovarjate z mladimi?
In drugo vprašanje: Kako ste do sedaj v svojem delu vključevali mnenja mladih?
Prvi klovn Evrope je bil nato opomnjen, da publika tovrstnega podcenjujočega odnosa ne bo tolerirala. Ko so mikrofon dobili ljudje iz občinstva, se je hitro pokazalo, da ti razumejo, kje ležijo njihovi problemi, da jih puhlice kot so “v mladih je prihodnost” ne zanimajo in da želijo s predstavniki oblasti debatirati o konkretnih problemih. Pogovor se je tako skoraj takoj usmeril v problem prekarnosti. Juncker se je od vprašanja skušal distancirati z mantro, ki jo je ponavljal skozi celotno debato:
Ob tem pa je poudaril, da:
Nedvomno je imel minister in kasneje premier Juncker v Luksemburgu, državi s 105 tisoč dolarji brutodomačega proizvoda na prebivalca (in kjer število delovnih mest za skoraj dvakrat presega število domačega aktivnega prebivalstva), pri boju proti prekarnosti naporno delo. Cerar je v svojih odgovorih poudarjal bojda svetlo prihodnost, ki jo ponuja gospodarsko okrevanje Slovenije. Sogovorci so publiko, nezadovoljno z odgovori, skušali miriti tudi z zagotovili, da razumejo situacijo mladih prekarcev. Violeta Bulc se je pri tem sklicevala na veliko število prošenj za službo, ki jih je morala poslati, preden je dobila zaposlitev, in na spomine na frustracije, ki jih je to povzročalo. Vse to ni zadostovalo in očitno nezadovoljstvo publike sta začutila tudi voditelja, ki sta sogovorce izzvala z neposrednim vprašanjem:
Juncker se je v svojem stilu zopet izognil odgovoru s sklicevanjem na domnevno prekarnost svoje trenutne zaposlitve:
Podoben trik je skušal izpeljati tudi Cerar, a nekoliko manj uspešno:
To neslano šalo je zatrla predstavnica občinstva, ki je premiera opozorila, da ni nič kaj smešen:
Kako je nadaljeval svoj odgovor, si lahko predstavljate. Z nekajminutnim opisom aktivnosti, ki jih vlada vodi na področju spodbujanja start-upov, povezovanja izobraževanja z gospodarstvom in podobno. Tovrstna PR sporočila, ki so trenutne probleme mladih naslavljala z vero v neko svetlo prihodnost, utemeljeno na abstraktni rasti brutodomačega proizvoda in drugih gospodarskih kazalcev, so zaznamovala celoten Cerarjev nastop:
Ta odgovor ni zadovoljil Ane iz občinstva:
In spet smo zapadli v nekajminutno jahanje na domnevnih bodočih učinkih gospodarske konjunkture, ki je prisotni več kot očitno ne občutijo.
Čeprav je problem prekarnosti zaznamoval največji del pogovora, pa ni bil edini. Med drugimi je bil izpostavljen problem diskriminacije do LGBT skupnosti v mnogih evropskih državah. Tudi na to je Juncker odgovoril, da področje pač ne spada v pristojnost Evropske komisije. Po nekaj prepričevanja je vseeno priznal, da komisija lahko tudi na tem področju poda vsaj predloge državam članicam, pred nadaljnjim izmikanjem pa ga je rešila komisarka Bulc:
Debato, ki se je na tej točki že dodobra razgrela, je prekinilo glasovanje o prioritetah Evropske unije. Prisotni so morali izbirati, kaj bi morala biti prioriteta delovanja Evropske unije. Prepričljivo je zmagala prioriteta ustvarjanja delovnih mest. Nato pa so moderatorji iskali tiste, ki niso izbrali nobene od naštetih možnosti, da bi obrazložili, zakaj niso dobri Evropejci in zakaj ne vejo, kaj si od Evrope želijo. Da glasovanje v resnici ni nikogar zanimalo in je le preusmerilo pozornost od konkretnejših tem, je pokazal eden od prisotnih. Dvignil je roko, češ da ni glasoval za nič od naštetega, nato pa povedal, da se je zlagal, saj ima za Junckerja pomembno vprašanje. Požel je bučen aplavz:
Juncker, to je tisti premier Luksemburga, ki je omogočil razrast dvostranskih pogodb o praktično ničelni davčni stopnji z multinacionalkami, se je trudil pojasnjevati, da je proti neoliberalizmu. Proti koncu debate je potrpežljivost publike začela popuščati. Eden izmed govorcev je splošno razpoloženje ubesedil takole:
Drugi govorec pa takole:
Bolj kot se je bližal konec debate, bolj je razpadal sistem moderacije in nekateri so začeli vprašanja zastavljati mimo mikrofona. To je prekinila voditeljica, ki je dala možnost za še eno, zadnje vprašanje, z navodilom, naj bo kratko. In bilo je:
Juncker ni odgovoril, Cerar pa se je z odprtimi usti zastrmel predse.
Pogovor predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija z mladimi, naslovljen Aktivno državljanstvo in prihodnost Evropske unije, je bil precej bolj dolgočasen. Tajani je, sledeč zapisom iz medijev, sicer spreten zakulisni politik z mnogoterimi povezavami v evropski politični srenji. A če sklepamo iz petkovega dogodka, je vsebinsko popolnoma izpraznjen, javno nastopanje pa prav tako ni njegova vrlina. V nekajminutnem uvodnem nagovoru je uspel uspavati večji del publike. Njegov nastop je bil sestavljanka klasičnih krilatic, kot so “mladi ste prihodnost Evropske unije”, “Evropa prinaša mir” in “nacionalne manjšine narodov ne ogrožajo, temveč bogatijo”.
Interaktivni del dogodka se je začel s tremi vprašanji, ki jih je kot najprimernejše izbrala slovenska pisarna Evropskega parlamenta. Prvo, s strani Anje Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije, je bilo: kaj pomeni aktivno državljanstvo in kako lahko mladi svoje izkušnje uporabljajo v socialnem življenju. Drugo, s strani Žige Stepišnika iz Dijaške organizacije Slovenije, je naslavljalo smiselnost omejitve volilne pravice na starejše od 18 let. Tjašo Božič z Inštituta za politični menedžment pa je zanimalo, ali Evropska unija lahko ostane politična unija in kaj za to lahko storimo mladi. Odgovori so bili zopet sestavljanka bolj kot ne naključnih evroparol: “verjamem v Evropo”, “brez Evrope nismo konkurenčni”, “potrebujemo več evropskih voditeljev”.
Dogodek je bil naslovljen Aktivno državljanstvo in prihodnost Evropske unije. Pri tem velja poudariti, da je Tajani nekdanji predstavnik za stike z javnostmi italijanske vlade Silvia Berlusconija, enega najbolj skorumpiranih evropskih politikov. Bil je tudi evropski komisar za industrijo v času, ko so se pojavila opozorila, da evropski proizvajalci avtomobilov goljufajo pri emisijskih testih, pa ni ukrepal. In še: v nekem intervjuju je madžarskega premiera Viktorja Orbana označil za človeka, ki je vsaj odprl debato o migracijah. Kako si torej Tajani v luči svoje nekdanje vloge v Berlusconijevi vladi predstavlja aktivno državljanstvo? In kako si glede na svoje opazke o Orbanu predstavlja prihodnost Evropske unije? To vprašanje je bilo edino, ki ga je vrglo iz evrobirokratske kože in ob katerem je presegel parole. S povzdignjenim glasom je obrazložil svojo celotno zgodovino, na vprašanje pa ni odgovoril:
Demokracija je demokracija, četudi v Berlusconijevi Italiji. Po koncu dogodka je Tajani avtorju vprašanja segel v roko in zagotovil: “I am against corruption.”
Dodaj komentar
Komentiraj