Salomonovi otoki se bodo za izgradnjo mobilnega komunikacijskega omrežja pri kitajski izvozno-uvozni banki zadolžili za skoraj 66 milijonov evrov z enoodstotno obrestno mero. Po dogovoru bo 161 Huawejevih stolpov gradilo kitajsko podjetje za gradnjo pristanišč. Otoška vlada je poudarila, da je izgradnja omrežja ena od njenih prednostnih nalog, kredit pa je označila za zgodovinsko finančno partnerstvo. Priprave na gradnjo potekajo že od leta 2019, ko so začeli z raziskavami izvedljivosti projekta, takrat pa sta državi tudi vzpostavili uradne diplomatske odnose. Aprila letos sta državi sklenili tudi dogovor o petletnem vojaškem sodelovanju, ki je vznemiril bližnjo Avstralijo. Gradnjo telekomunikacijskega omrežja naj bi Kitajci pričeli naslednje leto, do Pacifiških iger novembra prihodnje leto pa bodo po obljubah vlade postavili že skoraj polovico telekomunikacijske infrastrukture. Premier otočja Manasseh Sogavare je sicer parlamentu nedavno predlagal spremembo ustave in preložitev volitev, ki bi se prav tako morale zgoditi prihodnje leto. Meni namreč, da država nima dovolj sredstev za izvedbo Pacifiških iger in volitev v istem letu. 

Od državnih investicij k zlorabam kitajskih javnih sredstev. Kitajsko-kanadskega milijarderja Šiaa Čienhuaja je sodišče v Šanghaju zaradi več koruptivnih dejanj, med drugim zlorabe javnih sredstev, obsodilo na trinajst let zaporne kazni. Njegovi družbi Tomorrow Holding, ki ima deleže v bankah, zavarovalnicah in razvojnih skladih, je prisodilo slabih sedem milijard evrov kazni, njemu osebno pa naprtilo skoraj milijon evrov globe zaradi škodovanja državni finančni varnosti. 

Perujski predsednik Pedro Castillo je notranjemu ministrstvu naložil pripravo nove migrantske zakonodaje, ki daljša seznam razlogov za deportacijo tujcev iz države. Če bo zakon sprejet, bi bil lahko dovoljšen razlog že to, da osebe niso cepljene proti covidu-19, vozijo avto brez vozniškega dovoljenja ali pa nimajo osebnega dokumenta. Med razlogi je tudi posedovanje drog in neregistriranega orožja. Sprejetje zakona bi najbolj prizadelo skoraj milijon in pol beguncev, ki so v Peru prebegnili iz Venezuele. Perujska varuhinja človekovih pravic Eliana Revollar Añaño je obsodila predsednikov ukaz in pozvala kongres, naj ne sprejme zakona. 

Paragvajski podpredsednik Hugo Velázquez je preklical napovedani odstop. Pred slabim tednom ga je napovedal, ker naj bi sumil, da proti njemu poteka korupcijska preiskava. Za preklic odstopa se je odločil po tem, ko naj bi mu državno tožilstvo potrdilo, da proti njemu ne vodi preiskave. Zaradi domnevne korupcije je tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken Velázquezu prepovedal vstop v Združene države Amerike.

Mehiške oblasti so osem let po prijavi pogrešanih oseb uradno razglasile 43 takratnih študentov za mrtve. Študente so ugrabili ob obeležitvi obletnice pokola leta 1968, ko je mehiška vojska streljala na protestnike proti gostovanju olimpijskih iger. Na obletnici pokola so študente pričakali novi klavci in ugrabitelji. Komisija za razčiščevanje dejstev ob ugrabitvi študentov je za smrti okrivila mehiško vojsko, ki naj bi se zavedala nevarnosti, saj je leta 2014 med študente poslala svoje obveščevalce. Poleg tega naj bi pripadniki mehiških oboroženih sil v pokolu tudi sodelovali. 

V črnogorski skupščini v Podgorici razpravljajo pred glasovanjem o nezaupnici predsedniku vlade Dritanu Abazoviću. Nezaupnico je predlagalo 36 poslancev Demokratske stranke socialistov, Liberalne stranke, dveh strank Socialdemokratov in Demokratske unije Albancev. Vladi namreč očitajo neizpolnjevanje predvolilnih obljub in koalicijske pogodbe v delu, ki se nanaša na evropsko integracijo. Za socialiste, ki so podpirali Abazovića, je bil kaplja čez rob podpis Temeljnega sporazuma med Črno goro in Srbsko pravoslavno cerkvijo. Potem ko so se vse poslanske skupine bolj ali manj jasno opredelile do glasovanja, so še vedno skrivnostni poslanci Demokratske Crne gore, ki bodo, kot kaže, prevesili jeziček na eno ali drugo stran tehtnice. Kakorkoli že se bo parlament odločil, je Abazović, ki je prepričan o svojem obstanku na vrhu vlade, za ponedeljek že napovedal razpustitev trenutne vladne ekipe in začetek dogovorov o novi. 

Novice na prostoru današnje Republike Slovenije

Vlada je na prvi seji po parlamentarnih počitnicah po nujnem postopku v parlamentarno odločanje poslala paket pomoči za socialno ogrožene. Do pomoči bodo upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov ter invalidi. Samske osebe, ki so socialno ogrožene, in invalidi bodo dobili dvesto evrov dodatka, enostarševske družine prav tako ter dodatnih sto dvajset evrov za vsakega otroka. Družine bodo prejele dobrih tristo evrov in še sto dvajset oziroma šestdeset za vsakega otroka. Vrednost celotnega svežnja pomoči je ocenjena na 41 milijonov evrov, od tega 27 milijonov letos in 14 milijonov v prihodnjem letu. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je, da ne bi zapostavili ubogih podjetnikov, napovedal pomoč tudi gospodarstvu, prav tako v obliki 40 milijonov težkega svežnja pomoči. Ta bo namenjen sofinanciranju stroškov podjetij, ki so zrasli zaradi energetske draginje. 

OFF je pripravil vajenec Pero, zraven je posedal Virant.