Ameriško zunanje ministrstvo je odredilo umik vseh vladnih uslužbencev z ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in konzulata v Erbilu na severu Iraka, ki niso nujni za delovanje teh predstavništev. Povod za odločitev naj bi bilo stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom, pri čemer ZDA Iran obtožujejo, da načrtuje napade v regiji. V Perzijski zaliv so ZDA poslale svojo letalonosilko, pojavljajo pa se tudi poročila, da naj bi v Washingtonu načrtovali napotitev okoli 120 tisoč ameriških vojakov na Bližnji vzhod. Predsednik ZDA Donald Trump je te navedbe sicer zanikal, osrednje poveljstvo ameriških oboroženih sil pa je v torek sporočilo, da so ameriški vojaki v Iraku in sosednji Siriji pod najvišjo stopnjo pripravljenosti, ker naj bi prejeli kredibilne grožnje iranskih sil v regiji.

Prejšnji teden je sicer Bagdad nenapovedano obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Namen njegovega obiska naj bi bil predvsem zavarovati ameriške interese v Iraku, ki se je v zadnjem obdobju s prošiitsko vlado občutno zbližal s Teheranom. Pompeo je sicer v torek v Sočiju na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in nato tudi ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zatrdil, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom. A je dal vedeti, da želijo ohraniti pritisk nanj.

V ameriški zvezni državi Alabama je senat potrdil zakonski predlog prepovedi splava pod vsemi pogoji, tudi v primerih incesta ali posilstva. Spremembo zakonodaje je podprlo 25 zveznih senatorjev proti šestim, ki so bili proti. Po novi zakonodaji izvajalcem abortusa lahko prisodijo tudi doživljenjsko zaporno kazen, edina izjema so nosečnosti, pri katerih je zdravje matere izredno ogroženo. Podporniki zakonodajne spremembe predlog razumejo kot zakonodajni poskus izpodbijanja odločitve ameriškega Vrhovnega sodišča v primeru Roe versus Wade iz leta 1973, ki je vzpostavil pravno podlago za nacionalno legalizacijo abortusa v ZDA. Izglasovani predlog naj bi v veljavo stopil pol leta po sprejetju, številne organizacije, tako vladne kot nevladne, pa so že napovedale, da bodo izpodbijale njegovo veljavnost.

Sudanski vojaški vrh, ki je od odstavitve dolgoletnega predsednika Omarja al-Baširja prejšnji mesec prevzel de facto vodenje države, je danes oznanil, da so s predstavniki opozicije in protestnikov dosegli dogovor o triletnem prehodnem obdobju predaje oblasti v civilne roke. General Jaser al-Ata je na tiskovni konferenci danes zjutraj izjavil, da bodo z Zavezništvom za svobodo in spremembe, kakor je uradno ime opozicijski koaliciji, danes podpisali dokument, ki postavlja temelje za vzpostavitev nove ureditve ter vzpostavitev glavnega državnega telesa - vladnega sveta. Po generalovih besedah naj bi v prehodnem obdobju sudanski parlament sestavljalo 300 poslancev, 67 odstotkov izmed katerih naj bi prihajalo iz vrst Zavezništva za svobodo in spremembe.

V Jekaterinburgu so lokalne oblasti prišle v spor z občani, ki nasprotujejo gradnji pravoslavne cerkve v največjem in najbolj priljubljenem mestnem parku. Med podporniki in nasprotniki gradnje je že prišlo do nasilnih obračunov, več o situaciji dopisnica APR iz Rusije Rina Pleteršek:  

Izjava

Slovenski veleposlanik v Braziliji Alain Brian Bergant bo po odločitvi ministrstva za zunanje zadeve odpotoval v Caracas, kjer bosta po besedah ministra Mira Cerarja v maju dva konzularna dneva za venezuelske Slovence oziroma njihove potomce. Takšnih kandidatov naj bi bilo okoli štiristo, v teh dveh dneh pa bodo lahko zaprosili za pomoč pri urejanju dokumentov za odhod iz Venezuele, ki je ujeta v interni spor med predsednikom Nicolasom Madurom in opozicijo, ki jo odkrito podpirajo ZDA in njene zaveznice, vključno z EU. "Razmere so slabe, se še slabšajo, ni ne duha ne sluha o mirovnem procesu," je o situaciji dejal Cerar, ki je bil najglasnejši pri pozivih k priznanju samooklicanega začasnega predsednika Juana Guaidoja za legitimnega voditelja Venezuele.

Željko Komšić, predsednik tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine iz vrst hrvaškega naroda, je ovadil srbskega kolega Milorada Dodika, češ da naj bi ta kršil ustavo z napovedmi, da bodo srbski pripadniki vojske Bosne in Hercegovine na slovesnostih nosili označbe nekdanje vojske bosanskih Srbov. Bosna in Hercegovina ima od leta 2006 enotne oborožene sile, to potezo pa je Dodik označil za napako. S kakšnimi težavami se sooča Slovenska vojska ob svojem prazniku, prisluhnite v OFFsajdu ob 17-ih.