Ameriški kongres je po poskusu razveljavitve rezultatov potrdil Joeja Bidna za naslednjega predsednika Združenih držav Amerike. Ponavadi formalna potrditev rezultatov elektorskega kolidža je bila za osem ur prekinjena, ko je množica Trumpovih privržencev z bližnjega protesta na silo vstopila v zgradbo Kapitola. Protestniki so se proti kongresu odpravili s shoda “Rešimo ZDA”, na katerem je predsednik Trump, ki še vedno trdi, da so mu bile volitve ukradene, protestnike pozval, naj se miroljubno odpravijo pred kongres. Stavbe kongresa so evakuirali, v še nepojasnjenih okoliščinah so umrli trije ljudje, znano pa je, da je policija ustrelila eno protestnico. V okolici zgradbe so našli dve bombi, molotovke in strelno orožje. Posredovala je nacionalna garda iz sosednjih zveznih držav, kar je odobril podpredsednik Mike Pence. Protestniki so med drugim vstopili v sejno sobo in v pisarne poslancev ter odnesli govorniški podij predstavniškega doma. Prvič v ameriški zgodovini se je v zgradbi kongresa znašla zastava konfederacije. Aretiranih je bilo 52 ljudi; za primerjavo, v Los Angelesu  so med protesti za pravice temnopoltih v enem dnevu aretirali skoraj petsto ljudi.

Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je Twitter za 12 ur zaklenil račun zaradi objav laži o volitvah in spodbujanju nasilnih protestov. Predsednik je, ko so bili protestniki še v kongresu, objavil video posnetek, na katerem je ponovil, da so bile volitve ukradene, a pozval svoje podpornike, naj gredo domov in dodal, da jih ima rad, da so zelo posebni in da jih razume. Po potrditvi Bidnove izvolitve je s stisnjenimi zobmi izrazil podporo mirnemu prenosu oblasti. Predsednik Borut Pahor se je pridružil številnim svetovnim voditeljem v obsodbi nasilja in poudaril, da verjame v končno zmago ameriške demokracije. Premier Janez Janša pa je obsodil nasilje “z leve in z desne”.   

Po zmagi Raphaela Warnocka v drugem krogu volitev v senat v ameriški zvezni državi Georgia je tesno zmagal tudi drugi demokratski kandidat Jon Ossoff. Demokrati so z zmagama dosegli izenačitev števila senatorjev z republikanci na 50 : 50. S pomočjo podpredsednice Kamale Harris, ki ima pravico glasovanja v senatu, lahko demokrati sprejemajo zakone, ki zahtevajo navadno večino. Kampanja za volitve v senat v Georgii se je v veliki meri vrtela okoli vprašanja pandemične enkratne finančne pomoči revnejšim državljanom v višini dva tisoč dolarjev. Demokrata sta jo podprla, republikanca pa sta bila proti.

Predstavniki vlad ZDA in Sudana so včeraj v sudanski prestolnici Kartum sklenili dogovor, po katerem bo Sudan diplomatsko priznal Izrael. Z deklaracijo o normalizaciji odnosov, ki so jo lani z Izraelom prav tako podpisali Bahrajn in Združeni arabski emirati, Sudan upa, da bo pridobil 830 milijonov evrov letne denarne pomoči od Svetovne banke, ki jih obljublja ZDA. Številni državljani Sudana dogovoru ostro nasprotujejo. Obisk ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina se je sicer osredotočil predvsem na gospodarstvo, saj je Sudan zadolžen za skoraj 50 milijard evrov in ima inflacijo čez 200 odstotkov. Trije dogovori med Izraelom in arabskimi državami so prvi po sporazumoma z Jordanijo in Egiptom konec 20. stoletja. Posledica je vse večja diplomatska izolacija Palestine, ki je odločno zavrnila mirovni dogovor, ki sta ga ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu predstavila januarja 2020.

Evropska agencija za zdravila je odobrila drugo cepivo proti koronavirusu, cepivo podjetja Moderna. Ko ga bo odobrila Evropska komisija, bo članicam na voljo 160 milijonov odmerkov. Skupno je tako Evropska unija do sedaj zakupila dobrih 460 milijonov odmerkov obeh odobrenih cepiv. Cepivo Moderne je 94-odstotno učinkovito, v primerjavi s prvim odobrenim, BioNtech Pfizer cepivom pa ga ni treba hraniti na minus sedemdesetih stopinjah celzija, ampak na lažje dosegljivih minus dvajsetih stopinjah celzija. 

Kljub temu postopek cepljenja v več državah poteka z zamudo in zelo počasi. Nizozemska je tako začela cepljenje šele ta teden, v Franciji, na primer, pa so v prvem tednu cepili le 516 ljudi. V zdravstveni zagati je tudi Latvija. Premier Krišjānis Kariņš je odpustil ministrico za zdravje Ilze Viņķele, ki ji je očital slabo zastavljen načrt cepljenja. Ta se je namreč v veliki meri zanašal na že rezervirane odmerke cepiva podjetja AstraZeneca, ki pa ga Evropska agencija za zdravila še ni potrdila. Premier Kariņš je nato zadolžil stranko Ilze Viņķele, da najde novega ministra za zdravje. Kariņš kot začasno rešitev, drugače kot premier Janša, ni predlagal sebe, ampak ministra za obrambo. Ampak, preobrat! Minister za obrambo Artis Pabriks je imenovanje zavrnil in dejal, da “mora to odgovornost v času covid krize prevzeti premier sam”. Premier Kariņš funkcije ministra za zdravje vseeno ni prevzel, Latvija tako čaka na predlog stranke nekdanje ministrice Vinkele.  

Romunski predsednik Klaus Iohannis je uveljavil zakon, ki bo strožje kaznoval sovražni govor in dejanja proti Romom. Do sedaj je bilo to obravnavano le v kontekstu spodbujanja rasnega sovraštva, kazen pa je bila denarna ali zapor do 3 let. V novem zakonu je posebej izpostavljeno ustanavljanje sovražnih organizacij, ki bo kaznovano z do 10 leti zapora. Romi, ki so v Romuniji druga največja narodnostna skupnost, so tam pogosto izpostavljeni hudi strukturni diskriminaciji: le petina romskih otrok se vpiše v srednjo šolo, leta 2008 je bila njihova pričakovana življenjska doba kar 10 let nižja kot pri Romunih, večina prebivalstva pa jih označuje za brezdelneže in kriminalce.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je razpustila parlament in razpisala nove volitve, potem ko je ustavno sodišče odločilo, da je sedanja vlada Avdullaha Hotija neustavna. Izvoljena je bila namreč z glasom poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen in je zatorej njegov glas neveljaven. Nove volitve bodo 14. februarja. V anketah je favorit za zmago  Albin Kurti, čigar kandidatura je pod vprašajem, saj je bil obsojen na zaporno kazen zaradi metanja solzivca v parlamentu. Več o OFFsajdu ob petih.

Javna Agencija za zdravstvene in medicinske pripomočke je začasno zaustavila ljubljansko množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Presodila je namreč, da Zdravstveni dom Ljubljana za današnje testiranje nima ustreznega materiala za odvzem brisov. Po poročanju portala Necenzurirano.si imajo namesto palčk za odvzem brisa iz nosa tiste za odvzem brisa iz žrela. Drugi zdravstveni domovi testiranja nadaljujejo, z izjemo Medvod, kjer so iz ministrstva prejeli le 350 hitrih testov in zato do torka ne bodo testirali. Hitra testiranja bo Zdravstveni dom Ljubljana nadaljeval, ko jim bo ministrstvo za zdravje priskrbelo ustrezen material. Agencija je sicer tudi sprožila postopek preiskave testov podjetja Majbert Pharma. Pri tem se osredotočajo na zanesljivost testov, torej na pogostost pojavljanja lažnih pozitivnih testov, in obtožbo, da so paketi testov v Slovenijo prišli poškodovani. Ministrstvo za zdravje lahko pogodbo s podjetjem Majbert Pharma razdre, če preiskava odkrije kršitev v pogodbi zahtevanih standardov kakovosti.

OFF sta spisala vajenca Petar in Srđan pod budnim očesom Gee.