18. 6. 2018 – 15.00

Audijev CEO(FF)

Audio file

V Kolumbiji je v drugem krogu predsedniških volitev slavil Ivan Duque. S 54 odstotki glasov je premagal tekmeca Gustava Petra, nekdanjega župana glavnega mesta Bogota. Duque je 41-letni odvetnik in prihaja iz stranke Demokratični center, zmagovalke marčevskih parlamentarnih volitev. Med kampanjo se je zavzemal za boj proti korupciji, zagon gospodarstva in odstop od mirovnega sporazuma z gverilskim gibanjem FARC. Sporazum, ki je leta 2016 končal več kot pol stoletja trajajoč konflikt, naj bi bil po njegovih besedah preveč popustljiv do gverilcev. Zavzema se za zaporne kazni za nekdanje gverilce in prepoved njihove kandidature na volitvah. Duque bo mandat nastopil avgusta.

V Nemčiji so zaradi suma goljufanja v sodelovanju s krovno družbo Volkswagen Group aretirali direktorja Audija Ruperta Stadlerja. Pridržali so ga zaradi bojazni, da bi vplival ali preprečeval preiskavo v zvezi z goljufanjem pri testih izpušnih plinov na dizelskih motorjih. Leta 2015 je Volkswagen priznal, da je okoli 11 milijonov vozil z dizelskim motorjem opremil s posebno programsko opremo. Ta je vozilom omogočala, da so prestali okoljske teste. V resnici so bili dejanski škodljivi izpusti precej večji. Avtomobile so od leta 2009 naprej prodajali v ZDA in Evropi.

Na severnem delu Papue Nove Gvineje je premier Peter O’Neill  za devet mesecev razglasil izredne razmere, potem ko je skupina ljudi požgala tamkajšnje sodišče, hišo guvernerja province Južno Višavje, Williama Powija, in uničila letalo nacionalnega letalskega prevoznika Air Niugini. Vzrok za nasilje je odločitev sodišča, da zavrne peticijo o razveljavitvi rezultatov lokalnih volitev leta 2017, na katerih je slavil Powi. V skladu z odločitvijo vlade je bila razpuščena lokalna vlada, za red na ulicah pa bo skrbela vojska.

Kenija kljub pritisku Združenih držav Amerike ne želi zaseči premoženja južnosudanskih posameznikov, ki naj bi nepremičnine kupili s sredstvi, pridobljenimi s korupcijo, pranjem denarja in vojnim dobičkom. ZDA od Ugande in Kenije zahtevajo uvedbo sankcij proti vojnim dobičkarjem in njihovim družinam. Kenijsko zunanje ministrstvo je v izjavi zapisalo, da bo še naprej delilo informacije z ZDA, vendar želi pred zasegom preveriti poročila ameriškega zunanjega ministrstva. Med posaezniki, ki bi jih potencialne sankcije doletele so domnevno tako južnosudanski predsednik Salva Kiir kot njegov nekdanji zaveznik, danes pa vodja oboroženega upora proti njem, Riek Machar, ki se trenutno nahaja v hišnem priporu v Republiki Južni Afriki.

Kmetijski ministri držav članic EU so še za eno leto podaljšali gospodarske sankcije proti Krimu. Sankcije med drugim pomenijo prepoved uvoza izdelkov iz aneksiranega Krima, razen če so opremljeni z ukrajinskim certifikatom, prepoved vstopa evropskih ladij v pristanišča na polotoku in prepoved evropskim podjetjem, da na polotoku kupujejo nepremičnine in podjetja. Poleg tega se na Krim ne sme uvažati blaga in tehnologije za transportni, telekomunikacijski in energetski sektor. Te sankcije so del omejevalnih ukrepov proti Rusiji, ki jih je Evropska unija zaradi priključitve Krima sprejela leta 2014.

Danes zjutraj je iz Velike Kladuše peš proti meji s Hrvaško krenila kolona približno dvestotih migrantov. O stanju migrantov v severozahodnem delu Bosne in Hercegovine smo obsežneje poročali v sredinem Balkan ekspresu, najnovejše dogodke pa opiše Adis Purić, direktor Radia Velika Kladuša.

Izjava

Ne gre za prvo tovrstno kolono - pred enim mesecem je podobno akcijo sprožilo petdeset migrantov, ki so jih po hitrem postopku poslali nazaj v Veliko Kladušo. Tokratni pohod je sprožila smrt 24-letnega Maročana, ki je bil zaboden minuli petek v fizičnem obračunu med migranti.

Izjava

Evropska komisija ne bo podala mnenja v zvezi z napovedano tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi neimplementacije arbitražne odločbe in z njo povezane domnevne kršitve prava EU. Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je dejal, da gre v postopku po 259. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije za iskanje prijateljske rešitve in zagotovil, da je komisija pripravljena igrati vlogo posrednice med državama. Člen 259 sicer predvideva možnost, da država članica, ki meni, da druga država ni izpolnila svoje obveznosti iz Pogodbe, zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Pred tem mora za mnenje zaprositi Komisijo, kar je slovenska vlada storila 16. marca, državi pa sta se v začetku maja udeležili ustne obravnave na sedežu Komisije. Slovenija lahko tožbo proti Hrvaški vseeno vloži.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.