V začetku meseca je indonezijsko družbo pretresel okruten umor prodajalke spolnih uslug, sedaj pa si oblasti na različne načine želijo situacijo umiriti. Policija bi pristopala k problemu z dodatnimi omejitvami - tako kot je že prepovedala spletne strani v primeru radikalne islamske ideologije, napoveduje tudi prepoved spletnih strani, na katerih ponujajo usluge prostitutk, a obenem priznava, da ima tovrsten ukrep zaradi hitrega pojava novih strani omejen učinek.

Nasprotno guverner prestolnice Basuki “Ahok” Tjahaja Purnama mestnemu svetu v potrditev predlaga vzpostavitev bordela. Spominja, da je Džakarta od leta 1970 že imela kompleks bordelov na 10-hektarskem območju, ki pa se je vsled puritanskih nagibov oblasti leta 1999 zaprl in spremenil v islamski center. Za večjo varnost prostitutk in klientov ter manjšo razpršenost prostitucije po mestu od mestnega sveta pričakuje zeleno luč za vnovično odprtje kompleksa bordelov na določenem območju. Tam delujoče spolne delavke bi bile deležne zdravstvene oskrbe, klienti pa podvrženi identifikaciji.

V Baltimoru zavoljo množičnih protestov proti policijskemu nasilju in številnih izgredov, ki ne pojenjajo, sprejemajo izredne ukrepe. Županja mesta Stephanie Rawlings Blake je po ponedeljkovih množičnih in nasilnih protestih razglasila policijsko uro, na njeno prošnjo pa je guverner zvezne države Maryland Larry Logan, v kateri se nahaja mesto, razglasil izredne razmere in aktiviral nacionalno gardo. Ob tem, ko bo z današnjim dnem med 22.00 in 5.00 uro začela veljati hora legalis, bo za mir na ulicah Baltimora skrbelo še 5.000 dodatnih policistov, kolikor jih po besedah poveljnice Nacionalne garde Linde Singh utegnejo poslati v mesto.

Protesti proti policijskemu nasilju in rasizmu so v Baltimoru, kot je znano, izbruhnili po smrti temnopoltega Freddieja Graya, ki je teden dni po policijski aretaciji zaradi zloma hrbtenice 19. aprila umrl v bolnišnici. Nove demonstracije je sprožil včerajšnji Grayev pogreb, sprva miren protest pa se je sprevrgel v nasilje. Policisti, vpleteni v aretacijo Graya, so bili sicer suspendirani, to pa ni pomirilo besa temnopolte skupnosti, ki, podobno kot pred časom v Fergusonu in v predmestju Saint Louisa, opozarja, da je žrtev sistematičnega policijskega nasilja.    

Ameriški predsednik Barack Obama je v skladu z napovedmi v senat poslal protokol o srednji Aziji brez jedrskega orožja. Protokol, ki je del Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, so ZDA podpisale s Kazahstanom, Kirgizijo, Turkmenistan, Tadžikistanom in Uzbekistanom. Srednjeazijske države so se v protokolu odpovedale jedrskemu orožju, v zameno pa naj bi bile obvarovane jedrskih groženj s strani Združenih držav. Na sedežu Združenih narodov v New Yorku sicer do 22. maja poteka pregledna konferenca glede Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ameriška administracija pa je že na začetku zasedanja izpostavila, da je v senat že poslala podobne protokole kot za Srednjo Azijo tudi za območja Afrike in južnega Tihega oceana. Podoben protokol o odpovedi jedrskemu orožju ZDA pripravljajo tudi za jugovzhodno Azijo.  

Evropski parlament je izglasoval uvedbo posebnega opozorilnega sistema, imenovanga eCall, ki bo nameščen v avtomobile in bo v primeru nesreče bližnjim urgentnim centrom javil lokacijo in osnovne podatke o stanju vozila. Poseben sistem, ki bo za vsa nova vozila standardiziran konec marca 2018, bo deloval na območju celotne EU, pripomogel pa naj bi k hitrejšemu odzivu urgentnih služb, ki bodo tako na kraj dogodka lahko prihitele v veliko krajšem času. Po mnenju glavne pogajalke Evropskega parlamenta v sistemu eCall Olge Sehnalove naj bi nov opozorilni sistem premostil vse komunikacijske težave, ki so se voznikom rade pojavljale pri klicu na pomoč predvsem v tujini, hkrati pa naj bi ščitil zasebne podatke lastnikov avtomobilov. Nov sistem naj bi bil tudi finančno vzdržen, saj bo vgraditev sistema v vozila stala dobrih 100 evrov, s čimer pa se ne strinja britanska vlada, ki je že napovedala, da zaradi ekonomskih razlogov predloga ne podpira.



Evropski poslanci so ob tem v Strasbourgu potrdili tudi direktivo o zmanjšanju uporabe tankih plastičnih vrečk. V skladu z določili, ki so jih pred potrditvijo v Evropskem parlamentu že v novembru dorekli okoljski ministri držav članic EU in Evropska komisija, bodo morale države do leta 2019 zmanjšati porabo vrečk na prebivalca s trenutnih 200 na 90, do leta 2025 na 40, najbolj zagnane pa lahko do leta 2018 uporabo plastičnih vrečk v celoti prepovejo. Gre za lahke plastične vrečke, tanjše od 50 mikronov, ki jih je zdaj običajno v trgovinah moč dobiti zastonj.  

Tožilstvo Bosne in Hercegovine v sodelovanju z državno Agencijo za preiskave in zaščito ter notranjim ministrstvom entitete Republike Srbske nadaljuje preiskavo napada na policijsko postajo v Zvorniku. Policija je v jutranjih urah v vasi Sapina preiskala hišo napadalca, ki je v sinočnjem napadu ubil enega policista, dva poškodoval, nato pa pod policijskimi streli padel še sam, racija pa naj bi potrdila prve namige, da je šlo za teroristični napad. Napadalec Nerdin Ibrić naj bi pripadal vahabitskemu gibanju, na njegovo dejanje pa je, po mnenju preiskovalcev, vplivala tudi vojna travma iz otroštva, ko je med srbsko agresijo izgubil očeta. Policija Republike srbske je ob preiskavi aretirala Ibrićevega kolega, s katerim je bil nazadnje v stiku, in naj novačil borce za vojno v Siriji.

Napad na policijsko postajo v Zvorniku je izzval prve politične reakcije, ki pa niso zmogle preseči medetničnih nesporazumov. Minister za varnost Bosne in Hercegovine Dragan Matić je zatrdil, da je Zvezna varnostno-obveščevalna služba, krajše OSA, takoj po prejeti informaciji o možnih terorističnih napadih obvestila vse pristojne agencije. Slednje je zanikal predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki naj bi od OSE dobil samo načelne namige. Razočaran nad delom zvezne obveščevalne agencije, ki bi jo bilo po Dodikovem mnenju najbolje ukiniti, je napovedal, da bo Republika srbska ustanovila lastno obveščevalno-varnostno agencijo.