Zagotavljanje ljudskega blagostanja, kot ga razume venezuelska oblast, sega tudi na področje mukotrpnih čakalnih vrst, ki so se v teh dneh nakopičile pred venezuelskimi marketi neznane verige prodajaln. Predsednik države, Nicolas Maduro, je za ustvarjanje gneče obtožil pohlepne lastnike verige trgovin in nadnje zaradi suma bojkotiranja venezuelske vlade in umetnega ustvarjanja čakalnih vrst poslal policijo. Po mnenju Madura naj bi trgovci namerno zmanjšali število uslužbencev v trgovinah in s tem ustvarjali gnečo, stanje pa naj bi se po posredovanju policije že normaliziralo. Zrenje situacije v luči protioblastniške zarote je sicer Madurov precej običajen pogled na nasprotovanja njegovi vladi, podobno je pretekli teden ocenil tudi množične opozicijske proteste zavoljo poslabšanja gospodarski razmer v državi.

V Južnem Sudanu, najmlajši izmed afriških držav, sta v nedeljo voditelja opozicijskih blokov skušala podpisati novi sporazum o premirju, ki ga je predlagala Vrhovna mednarodna instanca za razvoj, krajše IGAD. Južnosudanski konflikt poteka že dobro leto in je terjal do zdaj več deset tisoč žrtev ter zaostril lakoto in vsesplošno pomanjkanje v državi. Namen vsakega premirja, ne samo dotičnega, naj bi bil prenehanje sovražnih oziroma vojaških aktivnosti, česar pa dotični sporazum ne uspe zagotavljati. Kljub dolgim pogajanjem, se voditelja nista uspela zediniti glede nove porazdelitve moči, ki jo predvideva sporazum: to bi pomenilo, da trenutni predsednik, Salva Kiir, obdrži svojo funkcijo, mesto podpredsednika pa bi vnovič pripadlo vodji uporniških sil, Rieku Macharju. Z delnim strinjanjem sta se voditelja le obvezala k nadaljnjim pogajanjem in proučitvi dogovora.

Egiptovsko sodišče je po ratifikaciji kazni s strani velikega muftija potrdilo smrtne obsodbe 183-ih protestnikov. Egiptovsko sodišče je zaradi uboja 13-ih policistov med protesti avgusta 2013 preliminirano že decembra lani, na smrt je obsodilo 188 protestnikov, danes je dva od njih oprostilo, enemu zmanjšalo kazen, zoper dva pa obtožnico zavrglo, saj sta medtem že umrla. Obsojene, 143 protestnikov na izvršitev kazni čaka za zapahi, je sodišče obtožilo sodelovanja v napadu na policijsko postajo v kraju Kerdasa na obrobju Egipta, v katerem so bili ubiti policisti. Napad na policijsko postajo se je sicer zgodil, ko je egiptovska policija nasilno razgnala dva protestna tabora v središču Egipta, v katerih so demonstrirali podporniki strmoglavljenega islamističnega predsednika, Mohameda Mursija.

V vzhodnih predelih Ukrajine se še naprej stopnjuje vojno nasilje, tako ukrajinske vladne sile kot proruski uporniki ob tem ne kažejo znakov popuščanja. Nasprotno, vodja proruskih separatistov v regiji, Doneck Aleksander Zaharčenko, z napovedjo vpoklica dodatnih 100.000 vojakov  v roku enajstih dni vojno retoriko le še stopnjuje in uresničuje napoved upornikov po sobotnih propadlih mirovnih pogajanjih o okrepljeni ofenzivi. Z njo nameravajo proruske sile prevzeti nadzor nad celotnim območjem regij Lugansk in Doneck.   

Razmere podžiga tudi glasno ameriško razmišljanje o vojaški pomoči ukrajinskim vladnim silam. Združene države Amerike so za zdaj Kijevu stale ob strani z nevojaško pomočjo in se dobavi orožja ukrajinskim silam izogibale, kar bi se utegnilo hitro spremeniti. Čeprav se ameriški predsednik Barack Obama do vprašanja še ni opredelil, pa o oboroževanju ukrajinske vojske razmišlja njegova administracija. Ameriški državi sekretar, John Kerry, se je o tem bojda pripravljen resno pogovarjati, idejo pa podpira poveljnik Natovih sil v Evropi, Philip Breedlove.

Bruseljski delovnik tekočega tedna bo obeležil osmi krog pogajanj o čezatlantskem naložbenem in trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA, krajše TTIP. Generalni direktorat za trgovino Evropske komisije, torej organ, ki je izmaknjen neposrednemu demokratičnemu nadzoru, bo ob uporu javnosti nad pomanjkanjem transparentnosti pogajanj, to skušal osvetliti in zato v sredo širokosrčno pripravlja dogodek za zainteresirane deležnike. Namen je plemenit - da bi pogajalske skupine upoštevale raznovrstnost interesov - in zelo v slogu predstavniške demokracije.   

Finančni minister nove grške vlade, Yanis Varuofakis  Varufakis, na sestankovalni turneji po evropskih prestolnicah meri na podporo novemu programu reševanja grške krize, s katerim želi državo izviti iz primeža varčevalnega pitona evropske trojke. Grška vlada je  najavo novega programa opredelila z metaforo odvisništva - vlogo zvodniškega dilerja predstavlja evropska trojka, ki Grčiji ponuja, prodaja in dovaja posojilne injekcije. Zdaj pa se pripravlja obdobje streznitve: grški finančnik je izjavil, da je čas za abstinenčno krizo. Grčija se bo torej raje tresla, kakor prejemala finančne igle v obliki varčevalnih pogojev in paketov, kot svojo odločitev retorično utemeljuje grška vlada.

Ta vikend se je gospod Varuofakis Varufakis sicer že mudil v Franciji - tamkajšnji finančni minister, Michel Sapin, je izrazil podporo nagibom nove grške vlade. Francoska podpora je bila dana z opombo, ki nasprotuje odpisu grškega dolga. V tem Francija ni osamljena: opozicijo odpisu grškega dolga so izrekle tudi Finska, Portugalska in seveda v prvi vrsti Nemčija.

Makedonska policija je zaradi poskusa državnega udara napovedala vložitev obtožnice proti štirim osebam, med katerimi sta tudi predsednik opozicijske Socialdemokratske zveze, Zoran Zaev, in prvoosumljeni Zoran Veruševski, nekdanji direktor makedonske Uprave za varnost. Osumljeni naj bi z izsiljevanji, vohunjenji in grožnjami skušali strmoglaviti vlado premiera Nikole Gruevskega in s tem ogroziti ustavno ureditev Makedonije. Več o dogajanju v najjužnejši izmed nekdanjih bratskih republik politolog Vladimir Pivovarov.

izjava

Zaposleni v zdravstveni negi v ljubljanskem Kliničnem centru so na izrednem sestanku Sindikata delavcev zaposlenih v zdravstveni negi ponovno opozorili na kadrovsko podhranjenost in na problematiko neplačevanja nadur oziroma opravljenega dela. Zaposleni v zdravstveni negi zaradi pomanjkanja kadra v povprečju opravijo med 200 in 220 delovnih ur na mesec, nadur pa v veliki meri ne dobijo plačanih. K ureditvi razmer, ki pestijo tudi nekatere druge javne zdravstvene zavode, v ljubljanskem kliničnem centru pa so najbolj pereče, je  enota Sindikata zaposlenih v zdravstveni negi iz Kliničnega centra poleg vodstva bolnišnice pozvala tudi zdravstveno ministrico, Milojko Kolar Celec. Razmere zaposlenih v zdravstveni negi nam je orisala Saša Kotar, predsednica sindikalne enote Sindikata zaposlenih v zdravstveni negi v Kliničnem centru.   

izjava

Off sta pripravila Nejc in vajenka Maruša,.