Vladajoči krščanski demokrati CDU in njihova sestrska bavarska stranka CSU, krščanski socialisti, so na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji osvojili 33 odstotkov glasov, 13 odstotkov več od drugouvrščenih socialdemokratov, krajše SPD. Predsednik slednjih Martin Schulz je po izidu že zatrdil, da ne bo ponovne velike koalicije, zato se kot najverjetnejši scenarij za novo vlado kanclerke Angele Merkel ponuja koalicija med zavezništvom CDU-CSU, Zelenimi in liberalci FDP. V Bundestag sta se poleg omenjenih uvrstili še Levica s slabimi desetimi odstotki in prvič tudi nacionalistična AfD, Alternativa za Nemčijo, ki bo s 13 odstotki tretja največja stranka v parlamentu.

Praznik demokracije so imeli tudi v sosednji Franciji, kjer je na delnih senatnih volitvah 76 tisoč predstavnikov lokalnih oblasti izbiralo 171 od 348 članov zgornjega doma parlamenta. Razumljivo se je zaradi šibke prisotnosti na lokalni ravni slabše odrezala stranka predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika, ki je stara komaj 17 mesecev in bo imela le 28 sedežev v senatu. Svojo moč so uspešno okrepili že tako najštevilčnejši senatorji Republikanske stranke. Senat ima sicer občutno manjša pooblastila kot spodnji dom, v katerem Macron obvladuje prepričljivo večino, a bo za želene ustavne spremembe potreboval tripetinsko podporo celotnega parlamenta, kar bi ob trenutnem razmerju moči zahtevalo podporo najmanj 160 senatorjev.

Širom Francije medtem proti Macronovim reformam trga dela protestirajo vozniki tovornjakov, ki blokirajo številne ceste in vsaj osem skladišč nafte, večinoma na severu države. Stavkajoči iz sindikatov CGT in FO nasprotujejo omejevanjem pravic delavcev, ki jih bodo po novi ureditvi delodajalci lažje odpuščali, prav tako pa reforma zmanjšuje vlogo sindikatov pri določanju pogojev dela, predvsem v manjših podjetjih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je izdal nov odlok o prepovedi vstopa v ZDA za tujce. Poleg Somalije, Jemna, Irana, Sirije, ki so bili na seznamu že prej, so zdaj na tem tudi Čad, Severna Koreja in Venezuela. Kar se tiče slednje, bo prepoved veljala le za vladne uradnike in njihove družine, Iračani pa bodo po novem podvrženi le dodatnemu natančnemu pregledu. Za razliko od prvega odloka o prepovedi, ki je padel na sodiščih, in drugega, katerega veljava se je iztekla včeraj, tokratna verzija ne vključuje datumskega roka uporabe, uradniki na meji pa bodo vsaj teoretično lahko od primera do primera dovolili vstop ljudem iz prej naštetih držav.

Pritisk na oblasti v iraškem Kurdistanu je ob nagovoru v Istanbulu še ojačal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je ponovil lastno prepričanje, da gre današnjem referendumu o neodvisnosti za oportunistično, nepremišljeno potezo in spomnil, da se bo isti trenutek, ko se Turčija odloči zapreti naftovode iz Kurdistana, tamkajšnje gospodarstvo sesulo. Erdogan je nakazal tudi možnost vojaške intervencije, prav tako pa omenil možnost zaprtja meja, kar sta Iran in centralna oblast v Bagdadu že storili.

Od referenduma k referendumu. Citat: “Volivci so s svojo neudeležbo izrekli nezaupnico pobudnikom referenduma in s tem podporo vladi, da nadaljuje s projektom 2. tir.” Konec citata. Tako se je na le nekaj čez 20-odstotno udeležbo prek twitterja odzval predsednik vlade Miro Cerar. Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič komentira izjavo premierja in sporoča, da bo vložil pobudo o oceni ustavnosti.

Izjava

Med tistimi, ki so oddali svoj glas na referendumu, so s 54 odstotki prevladali podporniki zakona. Po uveljavitvi zakona o drugem tiru bo opolnomočenje dobilo projektno podjetje 2TDK, ki bo za 45 let postalo koncesionar in prevzelo projekt gradnje odseka Divača-Koper. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in svetovalec podjetja 2TDK Metod Dragonja sta kmalu po objavi neuradnih izidov izjavila, da se po neuspehu referenduma nadaljuje pridobivanje sredstev iz Evropske unije in partnerke v projektu, Madžarske. Več o referendumu v OFFsajdu ob 17-ih.

Kot Kovačič nameravajo boj na sodišča preseliti tudi vejperji Slovenije. Podjetje Božinović & Co., ki se ukvarja s prodajo elektronskih cigaret, je vložilo pobudo za presojo ustavnosti prepovedi spletne prodaje elektronskih cigaret v Sloveniji, so sporočili iz Združenja vejperjev Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Slovenija s sprejetjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepovedala in onemogočila spletno poslovanje v Sloveniji registriranih podjetij na njenem območju, s čimer je slovenske trgovce pahnila na rob poslovnega propada, medtem ko tuja podjetja na območju Slovenije še naprej nemoteno poslujejo in ustvarjajo dobičke.

Iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, krajše DARS, so sporočili, da boste prihodnje leto ljudem v oranžnem na cestninskih postajah lahko ubežali z vinjeto modre barve v levem zgornjem kotu vetrobranskega stekla. Torej v letu 2018 bodite modri, če ne, vas čaka kazen med 300 in 800 evri. Cena vinjete za osebna vozila ostaja enaka, in sicer 110 evrov.