Roberta Mugabeja, ki je bil zimbabvejski predsednik 37 let, je nasledil Emmerson Mnangagwa, nekdanji podpredsednik. Mnangagwa je po odstopu Mugabeja predsedniško mesto zasedel za 90 dni. Mugabe je Mnangagwo v začetku meseca odstavil s položaja podpredsednika. Pretekli teden je zato vojska izvedla državni udar in podprla Mnanagweja, ki je bil izvoljen tudi na čelo vladajoče stranke ZANU-PF, kjer je nadomestil Mugabeja. Mnanagweja so podprli tudi veterani vojne za osvoboditev izpod belske nadvlade. Mugabe se je za odstop odločil, ko je parlament na pobudo ZANU-PF pričel razpravljati o njegovi odstavitvi.

Novega predsednika so dobili tudi v Kirgistanu, kjer je na volitvah s 54 odstotki zmagal Sooronbaj Žeenbekov. Njegova izvolitev je prva mirna predaja oblasti v bivši sovjetski državi. V Kirgistanu so namreč leta 2005 in 2010 predsednika odstavili z upori. Žeebekov je zaveznik bivšega predsednika Almazbeka Atambajeva, pod vlado katerega je bila država stabilna in mirna. Letošnje volitve kirgistanskega predsednika so bile ene izmed najbolj konkurenčnih v kirgistanski zgodovini, saj je nasprotnik Žeebenkova, nekdanji premier Omurbek Babanov, dobil več kot tretjino glasov. Babanov se je v začetku meseca soočil s kazenskimi ovadbami, ki so jih proti njemu sprožile kirgistanske oblasti zaradi komentarjev o soseski, ki so jo naselile etnične manjšine.

Nazaj v Afriko. Ruanda je napovedala, da je pripravljena sprejeti več deset tisoč migrantov, ki so trenutno v Libiji. Natančno število migrantov, ki naj bi jih Ruanda sprejela, še ni določeno, zunanje ministrstvo pa ocenjuje, da bi država vrata lahko odprla za približno 30 tisoč ljudi. Konec prejšnjega tedna je Ruanda dosegla tudi dogovor z Izraelom za premestitev afriških migrantov iz te bližnjevzhodne države v Ruando v zameno za plačilo 5 tisoč evrov na osebo. Ali za odpiranje vrat migrantom iz Libije stoji dogovor s katero izmed ciljnih držav, zaenkrat ni znano. Ruandska vlada pa vztraja, da je njen motiv izključno humanitaren in k podobnemu postopanju poziva tudi ostale države članice Afriške unije. Povod za povabilo pa naj bi bilo nedavno poročanje televizijske hiše CNN o obstoju trga z belim blagom v Libiji.

Romunska leva vlada je prestala nezaupnico. Predlog za nezaupnico vladi so vložili poslanci opozicijske Liberalne stranke, razlog zanjo pa so bili po besedah Liberalne stranke “populistični in kaotični” ekonomski ukrepi. Za nezaupnico je glasovalo 159 članov državnega zbora, da bi bila ta izglasovana pa bi potrebovali 233 glasov. Medtem ko so v državnem zboru sprejemali odločitev o nezaupnici, se je pred parlamentom zbralo 2000 protestnikov s sloganom ”Pravica namesto korupcije!” V zadnjih tednih so Romuni protestirali tudi proti planu Socialdemokratske stranke za prenovo pravosodnega sistema, v kateri vidijo poskus omejevanja protikorupcijskega boja, in proti vladni odločitvi, s katero delodajalec prenese plačilo za socialno varnost zaposlenemu.

Nemška socialdemokratska stranka je izrazila pripravljenost na pogovore o prihodnji vladajoči koaliciji. Pred včerajšnjim sestankom vrha stranke in sestankom njenega predsednika Martina Schultza z nemškim predsednikom Frankom Walterjem Steinmeierjem so socialdemokrati kategorično zanikali vstop v koalicijo s konzervativci pod vodstvom Angele Merkel. Koalicijski pogovori med konzervativnim zavezništvom strank Krščanska demokratska unija in Krščanska socialna unija pod vodstvom kanclerke Merkel, liberalno Stranko svobodnih demokratov ter stranko Zelenih so propadli v nedeljo, potem ko so liberalci izstopili iz pogajanj.

Propad pogajanj je ustvaril pritisk na socialdemokrate, naj vendarle razmislijo o vstopu v še eno veliko koalicijo s kanclerko Merkel, ki je Nemčiji vladala zadnja štiri leta. Tovrstna velika koalicija pa je na septembrskih volitvah po mnenju Schultza pripomogla k najslabšemu volilnemu rezultatu socialdemokratov od druge svetovne vojne, zato so še v ponedeljek vztrajali, da se raje kot v novo koalicijo podajo na predčasne volitve. Socialdemokrati pa ob obratu pozicije opozarjajo, da so zaenkrat pristali le na pogovore, ne pa tudi na vstop v koalicijo.

Delavci podjetja Amazon v Italiji in Nemčiji bodo stavkali od današnjega črnega petka do 31. decembra. Več kot 500 delavcev v glavnem skladišču spletne trgovine v Italiji se je dogovorilo za stavko kot posledico propadlih pogovorov z delodajalcem o višji plači in bonusih. Stavkali bodo tudi delavci v šestih skladiščih v Nemčiji v istem časovnem okviru. Stavka bo tako potekala celotno praznično obdobje, ki je za Amazon najbolj dobičkonosno obdobje leta. Družba Amazon se je zavezala, da bodo kupci kljub stavki redno prejemali naročila. Amazon zaradi povečanega obsega povpraševanja v italijanski Piacenzi vsako leto v času črnega petka podvoji svoje osebje iz približno 1.600 zaposlenih na 4.000 zaposlenih.

V Gorici so izpraznili in zaprli Bombijev predor, v katerega so se zatekli migranti. Zjutraj so z izpraznitvijo pričeli goriški policisti, komunalni delavci, karabinjerji in mestni redarji. V predor se je zateklo med 50 in 80 migrantov, ki so jih po deložaciji odpeljali na še neznano lokacijo. Prepeljali naj bi jih v razne sprejemne centre za prosilce za azil v Italiji. Po izpraznitvi predora so se oblasti lotile sanacije in razkuževanja predora , ki so ga zaprli s kovinsko mrežo. Zaprtje predora naj bi trajalo približno tri mesece in bo začasno, potem pa ga bodo oblasti ponovno odprle za pešce in kolesarje, spomladi tudi za avtomobilski promet. Ob napovedi zaprtja predora se je nekaj prosilcev za azil že utaborilo na bregu Soče pod območjem goriškega sejmišča, kjer so sanitarne in varnostne razmere še slabše kot v predoru.