Predsednik italijanske Demokratske stranke Matteo Renzi je odstopil s položaja. Začasni predsednik Maurizio Martina pa je napovedal, da se bo stranka držala Renzijevega stališča, da po volitvah prejšnji teden ne vstopi v koalicijo. Naklonjenost koaliciji s socialdemokratsko Demokratsko stranko je sicer izrazil Silvio Berlusconi, ki vodi stranko Naprej Italija, drugo največjo stranko znotraj zmagovalne desne koalicije. A je takšno povezovanje zavrnil Matteo Salvini, prvak protimigrantske Severne Lige, ki je znotraj desne koalicije prejela največ glasov. Brez Demokratske stranke je edina mogoča koalicija tista med desnim zavezništvom pod vodstvom Severne Lige in Gibanjem petih zvezd. Salvini iz Severne Lige je tekom vikenda nakazal naklonjenost tovrstni koaliciji, ko je predlagal, da bi en dom italijanskega parlamenta vodila Liga, drugega pa Gibanje petih zvezd.

Dober rezultat protimigrantske severne lige je navdušil tudi madžarsko vlado. Zunanji minister Peter Szijjarto je napovedal tesnejše sodelovanje z Avstrijo in Italijo na področju omejevanja migracij. Avstrijski premier Sebastian Kurz, katerega vlado združuje predvsem nasprotovanje migracijam, pa je napovedal, da bo zapora zunanjih evropskih meja osrednja tema avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu, ki se začne julija.

Francoska ministrica za čezmorska ozemlja je prispela na obisk na francoskega otočja Mayotte ob obalah Madagaskarja. Na arhipelagu že tri tedne potekajo množični protesti zaradi prihoda velikega števila migrantov iz sosednjih Komorov. Komori so se leta 1975 osamosvojili, medtem ko je Mayotte ostal francosko ozemlje. Slaba gospodarska situacija na Komorih pa je mnoge tamkajšnje prebivalce spodbudila k selitvi na sosednji Mayotte. Več kot polovica novorojenčkov v prestolnici Mamoudzou naj bi bila rojenih migrantom, zaradi česar oblasti razmišljajo o podelitvi extrateritorialnega statusa porodnišnici, da tam rojeni otroci ne bi bili upravičeni do državljanstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ustavil poskus singapurske družbe Broadcom, da bi kupila ameriškega proizvajalca mikročipov Qualcomm. Odločitev sledi reviziji Odbora za tuje investicije, ki je ugotovila, da bi prevzem Qualcomma lahko predstavljal grožnjo nacionalni varnosti. Qualcomm je namreč eden izmed vodilnih proizvajalcev komunikacijskih tehnologij in trenutno razvija tehnologijo mobilnih omrežij 5G. V razvoju te tehnologije tekmuje s kitajskim podjetjem Huawei, ki zaseda vedno večji delež telekomunikacijskega trga v Aziji in v Evropi, njegovo poslovanje v ZDA pa oblasti možno omejujejo. Odbor za tuje investicije skrbi predvsem, da bi Broadcom po prevzemu oklestil Qualcommova sredstva za raziskave in razvoj, s čimer bi kitajski Huawei dobil prednost. V nasprotju s Qualcommom, ki tržni delež ohranja predvsem z vlaganjem v razvoj, Broadcomova poslovna strategija namreč sloni bolj na nakupih drugih podjetij in klestenju njihovih stroškov.

Črnogorske opozicijske stranke so izbrale kandidata za aprilske predsedniške volitve. To bo nekdanji poslanec Mladen Bojanić. Poleg največje opozicijske stranke Demokratski front, so ga podprle še štiri manjše: Građanski pokret URA, Demokratska Crna Gora, Socialistička narodna partija in Ujedinjena Crna Gora. Edina opozicijska stranka, ki bo nastopila s svojim kandidatom so socialdemokrati. Bojanić je poznan kot nasprotnik vstopa Črne Gore v zvezo NATO, kjer se njegova stališča ujemajo z največjo opozicijsko stranko Demokratski front, ne pa tudi s socialdemokrati. Vladajoča Demokratska partija kandidata za aprilske predsedniške volitve še ni naznanila.

Slovenija

Slovenija ima nekaj več kot 1000 funkcionalno degradiranih območij so ugotovili avtorji študije s Filozofske fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskega inštituta. Funkcionalno degradirana območja so območja, ki so prizadeta zaradi pretekle rabe, so opuščena ali premalo izkoriščena in se nahajajo v urbanem prostoru. Največ tovrstnih območij je nekdanjih industrijskih obratov, sledijo območja pridobivanja mineralnih surovin, predvsem zapuščeni kamnolomi. Največja površina degradiranih območij je v jugovzhodni Sloveniji, najmanjša pa na Pomurskem.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je potrdil za jutri napovedano stavko. Po trditvah sindikata so imeli z vlado že usklajen dogovor, ki pa ga nato vlada ni želela podpisati. Dogovor naj bi obsegal dvig plač za dva plačna razreda za vse vzgojitelje in učitelje, razredniki pa bi bili uvrščeni še en razred višje. Delavci z minimalno plačo bi dobili 200 evrov višji regres - ta bi znašal 1050 evrov, kar je 15 evrov manj od prvotne zahteve sindikata. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je še povedal, da jutrišnje stavke ni več mogoče ustaviti. Vladna pogajalka Lilijana Kozlovič se je na trditve Sviza odzvala s trditvijo, da dogovor še ni bil končen in ni imela mandata za njegov podpis, premier Miro Cerar pa je odgovornost za nesprejem dogovora pripisal sindikalni strani.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je država Mirovnemu inštitutu kršila pravico do pravičnega sojenja. Mirovni inštitut se je namreč pritožil na upravno sodišče glede rezultata javnega razpisa ministrstva za izobraževanje, znanost in šport iz leta 2003. Trdili so, da je bil postopek izbire pristranski, ker so na razpisu nakdidirali tudi nekateri ocenjevalci. Tako upravno, kot vrhovno sodišče Mirovnemu institutu nista dovolila ustne obravnave in zaslišanja prič, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice označilo za kršitev pravice do pravičnega sojenja. Na Mirovnem inštitutu še poudarjajo, da je sodba pomembna, saj upravno sodišče odloča tudi o številnih zadevah s področja človekovih pravic, zato mora biti zagotovljeno pošteno sojenje.