Sodišče Evropske unije je podalo razsodbo, da morajo trgovske sporazume, ki vključujejo mehanizme za varovanje investicij držav članic, ratificirati tudi vseh 38 nacionalnih in regionalnih parlamentov unije. Razsodba bo tako vplivala na sprejemanje trgovskih sporazumov s Singapurjem, Japonsko, Mehiko, Avstralijo in nenazadnje sporazum, ki ga bo EU podpisala z Veliko Britanijo ob njenem izstopu iz unije. Če spomnimo, manjšo oviro sprejemanju prostotrgovinskega sporazuma CETA je lani predstavljalo nasprotovanje sporazumu s strani parlamenta belgijske regije Valonija, ki pa se je nekaj tednov kasneje prav tako uklonil pritiskom evropskih odločevalcev. Več o tej temi pa v Offsajdu ob petih.

Evropska komisija je začela prvo uradno preiskavo v tržno politiko farmacevtskega podjetja, in sicer multinacionalke Aspen Pharmaceuticals. Italijanski urad za varstvo konkurence je lanskega oktobra podjetju naložil pet milijonov evrov težko kazen zaradi izsiljevanja italijanske agencije za zdravila. Podjetje Aspen je namreč agenciji zagrozilo, da bodo, v kolikor ne pristanejo na načrtovani, tudi do 1500 odstotni dvig cene petih vrst onkološkega zdravila, katerega edini uvoznik v Italijo so prav oni, v celoti prekinili dobavo.

Preiskava Evropske komisije bo na prvem mestu ugotavljala, ali je bila kršena evropska zakonodaja o varovanju konkurence in reguliranju monopolov, razumeti pa jo gre tudi v kontekstu iniciative evropskih predstavnikov sredozemskih članic EU, ki so se prejšnji teden na Malti zavezali k skupnemu delovanju za večjo dostopnost in nadzor cen zdravil.

Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval premierja. To bo postal Edouard Philippe, ki je sicer član desne Republikanske stranke in župan normandijskega mesta Le Havre. Je tudi tesni sodelavec Allaina Juppeja, enega izmed republikanskih kandidatov za predsedniško mesto, ki je izpadel na notranjih strankarskih volitvah. Domnevno centristični Macron s tem pred parlamentarnimi volitvami sredi junija dvori desnici ali vsaj njenemu delu, zbranemu okoli Juppeja.

Nov paket varčevalnih ukrepov, ki ga je grška vlada izpogajala od svojih kreditodajalcev, je organizirano grško delavstvo v medijih in ladjarskem potniškem prometu pozdravilo s stavko. Jutri se jim bodo pridružili tudi delavci ostalih panog, ko se bo začela splošna, 24-urna stavka. V paketu ukrepov, ki naj bi ostali v veljavi tudi po izteku trajanja tretjega paketa pomoči leta 2018, so največ nasprotovanja poželi novi rezi v pokojninsko blagajno, dvig davka na prihodke in zamrznitev javnofinančnih izdatkov.

Ko pa smo že pri trojki, velja omeniti, da je Mednarodni denarni sklad - krajše IMF - v poročilu opozoril Nemčijo, naj sprejme primerne ukrepe za zmanjšanje zunanjetrgovinskega presežka. Nemški izvoz že nekaj let krepko presega uvoz, kar po besedah IMF ustvarja napetosti s sosednjimi državami in ZDA, za kar predlagajo politike, ki bi spodbudile javne in zasebne investicije ter gospodarstvo odvrnile od zasebnega varčevanja. V mesecu marcu je namreč Nemčija zabeležila rekorden uvoz in izvoz, Mednarodni denarni sklad pa ob tem opozarja, da brez fleksibilizacije zaposlovanja in mehanizmov za povečevanje domače kupne moči učinki teh trgovinskih presežkov ne bodo dolgoročno koristili nemškemu gospodarstvu.

Ostajamo pri trgovini. Nemčija skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije ni podpisala skupne izjave po zaključku srečanja o kitajski iniciativi izgradnje nove svilne poti v Pekingu. Izgradnja infrastrukture v Evraziji je ena izmed prioritet kitajske zunanje politike pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga. Evropske države skupne izjave niso podpisale, saj naj ne bi namenjala dovolj pozornosti okoljski vzdržnosti projektov in zagotavljanju enakih možnosti za izvajalce iz vseh držav. V zadnjih treh letih je v projekte v okviru nove svilne poti steklo 60 milijard dolarjev, v naslednjih petih letih pa kitajska vlada napoveduje povečanje investicij na več kot 100 milijard dolarjev letno.

Na novi svilni poti se nahaja tudi Iran, kjer bodo v petek potekale predsedniške volitve. Župan Teherana Mohamed Baker Qalibaf je odstopil od kandidature za predsednika Irana in podprl konzervativnega kandidata Ebrahima Raisija. Ta je glavni tekmec trenutnega predsednika Hasana Rouhanija. Konzervativni pol iranske politike se tako pred petkovimi volitvami skuša poenotiti proti Rouhaniju, ki sicer še vedno velja za favorita. Njihova kampanja temelji predvsem na ostrejšemu nastopu proti Zahodu, čeprav so se zavezali k spoštovanju jedrskega sporazuma med Iranom in zahodnimi državami.

Konzervativci Rouhaniju očitajo tudi slabo vodenje gospodarstva, ki je od dviga sankcij raslo le na krilih večjega izvoza nafte, dvig prihodkov prebivalstva pa ni dosegel pričakovanj. Kljub dvigu sankcij Združenih narodov pa v veljavi ostajajo sankcije Združenih držav Amerike, ki močno omejujejo kakršnokoli dolarsko poslovanje v Iranu. Konzervativce implicitno podpira tudi vrhovni voditelj Ajatola Khamenej, ki je imel v preteklosti že izkušnje z bolj svojeglavim obnašanjem predsednikov v drugem mandatu.