Dublinski OFF

Dublinski OFF

Aktualno-politična novica
11. 11. 2015 - 15.00
 / OFF

Romunski predsednik Klaus Iohannis je za novega premierja z mandatom do konca naslednjega leta nominiral bivšega evropskega komisarja za kmetijstvo Daciana Ciolosa. Prejšnja vlada pod vodstvom socialdemokrata Viktorja Ponte je pod pritiskom protestov proti korupciji prejšnji teden odstopila. Predsednik Iohannis, ki je na volitvah nastopal s podporo liberalne stranke, je napovedal imenovanje tehničnega premierja, a se sooča z očitki, da deluje v prid svoje stranke. Ti so z nominacijo Ciolosa pridobili na kredibilnosti, saj je Ciolos služil tudi kot minister za kmetijstvo v letih 2007 in 2008 v vladi pod vodstvom takratnega premierja iz vrst liberalne stranke Calina Popiescuja Tariceanuja. Ciolos ima 10 dni časa, da sestavi vlado, ki jo čaka še potrditev v parlamentu.

Nemško notranje ministrstvo je napovedalo, da bo za sirske državljane ponovno začelo izvajati določila iz Dublinskega sporazuma. Ta določajo, da morajo begunci prošnjo za azil vložiti v državi vstopa v EU. Nemčija bo tako begunce, ki še nimajo razrešene prošnje, vračala v državo vstopa. Izjema bo Grčija, v katero beguncev ne bodo vračali, zato bo upoštevaje trenuten potek begunske poti večji del bremena padel na Hrvaško. Nemška vlada je izvajanje določil Dublinskega sporazuma zamrznila avgusta letos.

Evropska komisija je razjasnila smernice za označevanje izdelkov, proizvedenih na okupiranih ozemljih Palestine. Ti ne bodo smeli biti označeni kot “proizvod Izraela”. Komisija trdi, da ne gre za novo politiko, temveč le razjasnitev stare in da smernice ne vplivajo na višino uvoznih carin na izdelke, proizvedene v Izraelu in na okupiranih ozemljih. Več o označevanju izdelkov z okupiranih ozemelj pa v OFFsajdu ob petih.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se medtem mudi v Washingtonu. Na dnevnem redu pogovorov s predsednikom Združenih držav Amerike Barackom Obamo je tudi višina ameriške vojaške pomoči Izraelu. Trenutni program pomoči se izteče leta 2017, za naslednjih deset let pa naj bi Netanyahu zahteval 5 milijard dolarjev letno, kar je skoraj 2 milijardi na leto več kot sedaj. Netanyahu je pogovore označil za konstruktivne.

Predsednik Maldivov Yameen Abdul Gayoom je po enem tednu razglasil konec izrednega stanja v državi. To je bilo uvedeno zaradi domnevne varnostne grožnje po domnevnem bombnem napadu na predsednikov čoln in najdbi večje količine streliva v hiši v bližini predsednikove rezidence. Politična kriza na Maldivih se je začela leta 2012, ko je prvi demokratično izvoljen voditelj Mohamed Nasheed odstavil predsednika kazenskega sodišča Abdula Mohhameda. Sledili so protesti, podprti s strani policije, ki so na oblast vrnili dolgoletnega predsednika Gayooma. Ta je Nasheeda aretiral, njegovi privrženci pa predsednika obtožujejo izrabe razrednih razmer za prepoved protestov.

Zračne sile Tajske in Kitajske so napovedale prvo skupno vojaško vajo. Tajska, sicer zgodovinska zaveznica ZDA v regiji, se pod vodstvom vojaške hunte, ki je oblast prevzela lani, tesneje povezuje s Kitajsko. Preusmeritev pozornosti tajske vlade je vidna tudi v zavlačevanju glede pristopa k transpacifiškemu prostotrgovinskemu sporazumu pod vodstvom ZDA.

Zaostrujejo pa se spori med sosednjimi državami jugovzhodne Azije in Kitajsko glede ozemlja v Južnokitajskem morju. Kitajska je Filipine, ki so proti kitajskim ozemeljskim zahtevam vložili tožbo pred Stalnim arbitražnim sodiščem, opozorila, da se vozel spora med državama zapleta in da je odgovornost za razplet na strani Filipinov. Kljub temu da Kitajska pristojnosti sodišča ne priznava, je to pred dvema tednoma odločilo, da je za razsojanje v primeru pristojno, Indonezija pa napoveduje, da bi utegnila sprožiti podoben postopek. Kitajska zavrača tudi umestitev sporov na dnevni red srečanja držav azijsko tihooceanske regije naslednji teden in zagovarja dvostransko razreševanje.

 

Slovenija

Slovenija je na meji s Hrvaško v občinah Razkrižje in Brežice začela postavljati bodečo žico. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer sicer trdi, da ne gre za bodečo žico, temveč zgolj tehnične ovire.

Sindikat Mladi Plus, aktiv Mladi.si SVIZ, Študentsko društvo Iskra in študentska skupina za urejanje pripravništva v socialnem varstvu so organizirali tiskovno konferenco na temo še vedno nerazrešenega problema plačanih pripravništev. Posebej so izpostavili razpis za zaposlitev 300 mladih učiteljev, ki ga financira Evropska unija. Jernej Zupančič iz SVIZ-a razloži, da je tak razpis sicer dobrodošel, ne more pa nadomestiti sistemske ureditve pripravništev:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.