Nad množice, ki protestirajo ob 10. obletnici tunizijske revolucije, s katero se je začela arabska pomlad, je vlada poslala vojsko. Včasih tudi nasilni izgredi, ki potekajo od četrtka, so posledica gospodarskega zloma in razočaranja nad revolucijo. Leta 2011 so namreč Tunizijci odstavili nekdanjega diktatorja Ben Alija, obljubljene gospodarske reforme pa zaostajajo. Protestniki nimajo voditelja ali podpore večjih strank, zahtevajo pa boljše delovne pogoje in cenejšo hrano. Policija je proti njim izstrelila solzivec in uporabila nasilne ukrepe, samo v nedeljo pa so aretirali 630 ljudi.

Če si želite v prihodnje ogledati Tajsko, vam predlagamo, da več gledate in manj govorite, sploh če pogovor nanese na tamkajšnjo monarhijo. V Bangkoku je kazensko sodišče obtoženki prisodilo rekordno, 43 let dolgo zaporno kazen zaradi večkratnega žaljenja kralja Vajiralongkorna in s tem celotne monarhije. V konkretnem primeru je to pomenilo zgolj všeček na socialnem omrežju in deljenje sporne vsebine. Zakon predvideva od 3 do 15 let zaporne kazni in se ga je v preteklosti uporabljalo tudi pri obračunavanju z opozicijo. Ob ustoličenju leta 2016 je kralj izrazil željo, da se ga ne bi uporabljalo. Zaradi napetosti, ki vladajo v državi po lanskih protestih proti vladi in monarhiji, pa je uporaba očitno spet dovoljena. Pa čeprav je prav raba tovrstnih zakonov, ki omejujejo svobodo govora, podžgala zahteve protestnikov po dodatni demokratizaciji uradno ustavne monarhije.

Izraelski minister za izobraževanje Joav Galant je vsem skupinam, ki to državo označujejo za apartheidovsko, prepovedal nastope in celo vstop v izobraževalne ustanove. Poteza sledi odločitvi nevladne organizacije za pravice Palestincev B’Tselem, slovensko “V podobi boga”, da Izrael označi za apartheidovsko državo. Vzrok za odločitev je bil verjetno spletni nastop njenega direktorja Hadžija El-ijada, ki je bil napovedan v neki hebrejski srednji šoli. Država je podobno ukrepala leta 2018, ko je vstop v šole prepovedala organizacijam, ki so kritične do izraelske vojske. Tarča tega pa je bila organizacija “Prekinimo tišino”, ki zbira pričevanja izraelskih vojakov o kršitvah človekovih pravic na okupiranih območjih.

Turška policija je aretirala 210 vojakov, ki naj bi pod vodstvom muslimanskega pridigarja Fetullaha Gülena leta 2016 poskušali izvesti državni udar. Osumljenci so bili aretirani tudi na severnem Cipru, kjer je razporejena turška vojska. Od poskusa državnega udara je bilo v sodnem postopku okoli 80 tisoč ljudi, približno 150 tisoč javnih uslužbencev in vojaškega osebja pa je bilo odpuščenih ali suspendiranih. Ankara obtožuje Güllena, da stoji v ozadju dolgotrajne kampanje za rušenje države s prodorom v turške institucije, zlasti vojsko, policijo in sodstvo.

Madžarska bo prva država članica Evropske unije, ki bo gostila kitajsko univerzo na lastnih tleh. Za postavitev novega kampusa v Budimpešti je madžarska vlada šanghajski univerzi Fudan namenila dobra dva milijona evrov. Ta univerza velja za eno najbolj prestižnih na Kitajskem in bi bila lahko za akademski kader veliko bolj privlačna kot domače madžarske univerze. Na tej univerzi boste lahko študirali medicino, ekonomijo, tehnične znanosti ter mednarodne odnose, ki bodo veljavni tako na območju Evropske unije kot tudi na Kitajskem. Vabljeni na vpis oktobra 2024.

Vladi italijanskega premierja Giuseppeja Conteja so poslanci spodnjega doma parlamenta izglasovali zaupnico. Politična kriza se je okrepila z odstopom stranke Italia Viva nekdanjega premierja Mattea Renzija zaradi nestrinjanja glede vladnega gospodarskega odziva na pandemijo. Odhod stranke Italia Viva je Conteju odnesel absolutno večino v obeh domovih, glasovanje zgornjega doma pa bo določilo, ali lahko njegova krhka koalicija ostane na oblasti. Italija je ena izmed evropskih držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela, in ena od glavnih upravičenk do evropskega sklada za oživitev gospodarstva. Renzi je vlado kritiziral zaradi ravnanja z evropskim mehanizmom za stabilnost in jo obtožil, da je, namesto da bi naslovila strukturne reforme, poskušala pridobiti glasove. Če Conte v senatu ne bo dobil večine, naj bi odstopil in bi lahko prišlo do predčasnih volitev. Javnost izraža večjo podporo desni koaliciji, vključno s stranko Liga, ki ostro nasprotuje priseljevanju in globlji evropski integraciji.  

Pogumni branitelj slovenske demokracije in pravic upokojencev Karl Erjavec je danes taktično odstopil od kandidature za mandatarja. Levjesrčni veljak slovenske politike je po globokem premišljevanju lok, slabih 42 podpisov in mandatarsko kandidaturo vrgel v koruzo. Povod naj bi bile hude epidemiološke razmere v državnem zboru, kjer divja hudobni protidemokratični koronavirus, ki ga je tja v petek prinesla Sova. S tem je že drugič padel poskus odstranitve vlade Janeza Janše. Voditelji Koalicije ustavnega loka že napovedujejo novega mandatarja ali mandatarko, ki bo zares zbral ali zbrala vseh 46 glasov. Kdo točno to bo, se še ne ve, ve se samo, da bo imel potrebne glasove. Naj dodamo še opozorilo, da skoki v prazen bazen škodujejo zdravju in političnim karieram. Kahl osebno.

Izjava.

OFF so pripravili vajenci Selma, Srđan in Dominik, okrog njih je skakal Virant.