Informativni OFF program začenjamo z referendumskimi novicami. Kolumbijsko ljudstvo je na referendumu zavrnilo mirovni sporazum med vlado in levičarsko organizacijo FARC. Ob 37-odstotni volilni udeležbi je bil rezultat glasovanja tesen, proti sporazumu je namreč glasovalo dobrih 50,2 odstotka volivcev. Takšen rezultat je presenetil obe pogajalski strani. Vodja kampanje proti izpogajanemu sporazumu, nekdanji predsednik Kolumbije Alvaro Uribe, je ob izidu dejal, da ne želijo ponovnih spopadov, temveč ostrejši dogovor z FARC-om.

Izpogajani in na referendumu zavrnjeni dogovor med drugim določa uničenje vseh kosov orožja v lasti gverilske organizacije, mehanizem za redistribucijo zemlje v prid revnim kmetom in mesta za predstavnike upornikov v parlamentu. Ena od glavnih točk kampanje proti sporazumu pa je bila amnestija FARC-ovih pripadnikov, ki bodo priznali svojo krivdo za zločine pred sodiščem. Tako bi se namreč izognili zaporu in namesto tega opravili naloženo družbenokoristno delo. Navzlic negativnemu rezultatu naj bi se obe strani ponovno srečali že danes na Kubi, prav tako pa v veljavi ostaja avgustovski dogovor o prekinitvi ognja.

Nadaljujemo z referendumi. Madžarski volivci so na včerajšnjem referendumu z nezdravo večino glasovali proti uveljavitvi kvotnega sistema za sprejem beguncev, ki ga je pripravila Evropska komisija. Spomnimo, da je ta določal premestitev 160.000 beguncev iz Italije in Grčije v ostale države članice, Madžarska naj bi po tem načrtu sprejela 2300 prosilcev za azil. Referendum je predsednik Viktor Orban uporabil za legitimacijo svojih stališč proti begunski politiki Evropske unije in v prid suverenosti nacionalnih držav, kar mu je v določeni meri tudi uspelo.

Čeprav referendum ni dosegel zakonsko določenega kvoruma 50 odstotkov, glasovalo je namreč dobrih 40 odstotkov volivcev, je bilo proti kvotam oddanih 98,3 odstotkov vseh glasov. Čeprav kvorum ni bil dosežen, je Orban rezultat pozdravil in napovedal vložitev predloga ustavnega dopolnila v parlament, ki naj bi zagotovil veljavo ljudske volje. V prid tako visokemu rezultatu glasov proti je šla tudi odločitev opozicije, da referendum bojkotira, saj bi drugače lahko prispevala k dosegi referendumskega kvoruma.

Več tisoč žensk v poljskih mestih sodeluje v organizirani stavki, katere namen je stopnjevanje pritiska na vlado, ki sprejema še ostrejšo zakonodajo glede pravice do splava. Nedavno tega so namreč poljski zakonodajalci izmed dveh zakonskih predlogov v nadaljnji proces podali konservativnejšo različico, medtem ko so drugo zavrgli. Obe sta sicer bili plod civilnih iniciativ, vendar pa je spodnji dom izglasoval predlog, ki splav brez izjem prepoveduje. Če bi bil predlog na koncu le izglasovan, bi bile ženske in tisti, ki bi jim pri operaciji splava pomagali, soočeni z možnostjo zaporne kazni od treh mesecev do pet let. Kaj se dogaja danes na Poljskem, pojasni aktivistka Wanda Nowicka.

Izjava.

Predlog konservativne zakonodaje je spisala skupina Ordo Iurius. Kdo združuje to organizacijo?

Izjava.

Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo svoj podpis 50. člena Lizbonske pogodbe, ki bi sprožil proces izstopa Velike Britanije, oddala do konca maja marca prihodnje leto. S takšnim datumom naj bi Britanija poskušala priti do ugodnejšega sporazuma, saj bi pogajanja sovpadla s parlamentarnimi volitvami v Franciji in Nemčiji.

Nadaljujemo na Bližnjem Vzhodu. Hutijski uporniki v Jemnu so napovedali oblikovanje nove vlade, ki bi spodbijala legitimnost obstoječi administraciji predsednika Abda Rabuja Mansourja Hadija, ki sicer uživa mednarodno priznanje. Odločitev je sprejel julija oblikovani vrhovni politični svet, na čelo vzporedne vlade pa bi stopil nekdanji guverner pristaniškega mesta Aden Abdel Aziz Saleh Habtour. Slednji je tudi član stranke Splošnega ljudskega kongresa, katere vodja je Ali Abdullah Saleh, nekdanji predsednik Jemna, ki je svoj 20-letni mandat končal zaradi protestov in kasnejšega diplomatskega posredovanja Savdske Arabije. Ta sedaj z vojaško pomočjo podpira zahtevo predsednika Hadija po ponovnem prevzemu oblasti. Hutiji sicer še vedno nadzorujejo dobršen del severa in zahoda države, oblikovanje vzporedne vlade pa bo dodatno otežila že tako negotova pogajanja o končanju spopadov in možnosti političnega dogovora.

Savdska Arabija prehaja na gregorijanski koledar, razlog za spremembo štetja dni pa je varčevalni. Po novem koledarju bi namreč država javnim uslužbencem izplačala za 11 dni manj plač. Islamski lunin koledar Hijri namreč v letu šteje 354 oziroma 355 dni, ker se plače računajo v letu dni, bi savdijski javni uslužbenci z novim koledarjem v enem letu službovali 11 dni več za isto plačo. Sprememba koledarja je le eden od varčevalnih ukrepov, ki med drugim predvidevajo rezanje plač in vrste drugih finančnih ugodnosti.

Turška policija je v provinci Izmir aretirala Kutbetina Gülena, brata v ZDA živečega vplivnega klerika Fetulaha Gülena. Slednjega turški predsednik Recep Tayyip Erdogan  krivi za organizacijo julijskega spodletelega državnega udara, Turčija je zanj že pred časom izdala zahtevek Združenim državam Amerike za izročitev. Kutbetina so pripadniki policije zajeli v hiši njegovih sorodnikov v četrti mesta Gaziemir, bremeni pa ga standardna turška obtožnica sodelovanja s terorističnimi skupinami. V družini Gülen je turška policija po poskusu udara sicer že aretirala dva Fetullahova nečaka.

V Etiopijo. V mestu Bišoft na religijskem festivalu manjšine Oromov naj bi v stampedu množice, ki je sledil intervenciji policije, umrlo več deset ljudi. V regiji Oromia protivladni protesti posamično potekajo zadnji dve leti, v zadnjih mesecih pa so ti postali pogostejši, na kar se je odzvala tudi etiopska vlada. Na zadnjem dogodku je policija protestnike napadla s solzivcem in gumijastimi naboji, od novembra lani pa naj bi varnostne sile ubile okoli 500 pripadnikov te etnične skupine.