Kljub številnim pozivom k premirju se nasilje v Gazi nadaljuje, saj je noč ponovno terjala smrtne žrtve. Umrlo je najmanj 26 Palestincev in 5 izraelskih vojakov. V izraelskem obstreljevanju je bila poškodovana tudi edina elektrarna na območju Gaze, ki zato sedaj ne obratuje več. Izraelska vojska je poleg tega napadla tudi hišo vodje Hamasa v Gazi Ismaila Hanijo, ki pa je bila v tistem trenutku sicer prazna. Izraelski premer Benjamin Netanjahu je opozoril, da obstaja možnost, da se bo operacija izraelske vojske v Gazi podaljšala in da bo Izrael nadaljeval ofenzivo, vse dokler ne bo dosežen njihov cilj – uničenje Hamasove mreže in podzemnih rovov. V skoraj mesecu dni je umrlo že več kot 1100 Palestincev, večinoma civilistov, in 56 Izraelcev, večinoma vojakov.

Iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je Izrael obsodil genocida v Gazi, poleg tega pa islamski svet pozval, naj Palestince oborožijo za boj proti sionističnemu režimu. Dodal je še, da zavrača pogovore o premirju v Gazi, saj naj bi to le pomenilo zaroto evropskih držav in Združenih držav Amerike, s katero želijo rešiti Izrael. Hamas bi bilo po njegovem mnenju treba še dodatno oborožiti, ne pa razorožiti, saj se bo le tako lahko branil proti Izraelu. Iran sicer ne priznava pravice Izraela do obstoja, predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani pa je prejšnji četrtek razkril, da je Teheran Hamasu priskrbel tehnologijo za sestrelitev izraelskih raket.

Francija je sporočila, da bo ponudila azil iraškim kristjanom, ki državo zapuščajo zaradi preganjanja s strani islamističnih upornikov iz vrst skupine Islamska država. Uporniki so prejšnji mesec zavzeli ozemlje na severu Iraka, kar je na stotine krščanskih družin z območja mesta Mosul prisililo, da zapustijo svoje domove. Uporniki namreč od njih zahtevajo, da se spreobrnejo v islam ali pa zapustijo državo. Francoski zunanji minister Laurent Fabius in francoski notranji minister Bernard Cazeneuve sta v skupni izjavi sporočila, da Francija ostro obsoja dejanja islamističnih upornikov, še posebej ker ogrožajo skupnosti, ki na tem območju živijo že stoletja. Pred začetkom vojne v Iraku leta 2003 je v državi sicer živelo več kot milijon kristjanov.

Rusko notranje ministrstvo je objavilo javni razpis, v katerem ponuja 3,9 milijona rubljev oziroma 82 tisoč evrov za razbitje omrežja za anonimno uporabo interneta, imenovanega Tor. Omrežje Tor so razvili v ameriški mornarici, kjer so iskali način za zaščito vladnih informacij. Anonimnost uporabnikom zagotavlja tako, da njihove podatke pošlje skozi labirint strežnikov, ki so razporejeni po vsem svetu, vsak od njih pa doda novo plast šifriranja. Zaradi relativne varnosti omrežja ga pri svojem delu uporabljajo vojska, policija, hekerji, novinarji in aktivisti, pa tudi kriminalci in željni prepovedanih sadežev.

Vlada Združenih držav Amerike trdi, da je Rusija testirala jedrsko orožje, s čimer je kršila dvostranski sporazum o nadzoru orožja iz leta 1987. Dogovor, ki sta ga ob koncu hladne vojne podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihael Gorbačov, prepoveduje uporabo kopensko vodenih balističnih izstrelkov z dosegom med 500 in 5500 kilometri. Združene države sicer niso navedle, kdaj točno naj bi Rusija ta sporazum kršila, so pa Rusijo še pozvale, naj deluje v skladu s sporazumom in uniči vse prepovedano orožje na pravilen način. Obtožbe sicer prihajajo v času, ko se zaradi krize v Ukrajini zaostrujejo odnosi med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Podpredsednik Združenih držav Amerike Joe Biden pa je medtem ukrajinskemu premierju Arseniju Jacenjuku obljubil takojšnjo pomoč v višini sedmih milijonov dolarjev. Denar bo namenjen območju na vzhodu Ukrajine, nad katerim je ukrajinska vojska nedavno prevzela nadzor.

Preiskovalci nesreče malezijskega letala na vzhodu Ukrajine, ki je bilo najverjetneje razstreljeno, so že tretji dan zapored odpovedali odhod na prizorišče strmoglavljenja. Po poročanju nizozemskega zunanjega ministrstva skupina nizozemskih in avstralskih strokovnjakov ni zapustila Donjecka, ker na poti proti prizorišču in okoli njega potekajo spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti. Letalo s skoraj 300 potniki je strmoglavilo 17. julija, posmrtni ostanki nekaterih potnikov pa še vedno ležijo na odprtem. Nizozemske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da nekaterih posmrtnih ostankov ne bodo nikoli našli.

V javnost je prišel prvi delovni osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je sestavila zmagovalka državnozborskih volitev Stranka Mira Cerarja. V osnutku je navedeno, da mora Slovenija nadaljevati proces privatizacije, vendar mora biti ta, navajamo: "nadzorovana, strateško premišljena in osmišljena". Zavzemajo se za sanacijo bančnega sistema, ki mora potekati predvsem skozi sanacijo gospodarstva in z aktivnim pristopom znotraj samih bank, pomembna pa bo tudi aktivnejša vloga slabe banke. Pomembna točka je preiskava bančne luknje z jasno opredelitvijo odgovornosti, saj v osnutku navajajo, da bodo izvedli preiskavo, ki bo razkrila, kdo je odgovoren za nastalo bančno luknjo. Naslednji izmed ukrepov je nadzor in združitev nadzornih inštitucij, s katerim želijo vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad delovanjem slabe banke in finančnih nadzornih inštitucij. Stranke bodo sicer koalicijska pogajanja nadaljevale danes popoldne. Vse kaže, da bo DeSUS vstopil v koalicijo, medtem ko se Socialni demokrati, Nova Slovenija in Zavezništvo Alenke Bratušek za vstop še odločajo. Združena levica se bo v opoziciji pridružila Slovenski demokratski stranki.

Za konec pa še novica iz sveta kulture. Ob 20. uri se bosta v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani odprli razstava Andreja Jemca z naslovom Geometrija in rokopis 1967–1983 ter razstava Mine Fine z naslovom Včasih nič, včasih kaplja čez rob. Več o obeh razstavah nam je povedal njun kustos Božidar Zrinski, ki začenja z opisom razstave Geometrija in rokopis:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Zrinski nadaljuje še z drugo razstavo Včasih nič, včasih kaplja čez rob:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.