Finska premierka Sanna Marin in predsednik Sauli Niinistö sta podprla članstvo države v zvezi Nato. V skupni izjavi sta se zavzela, da bodo vsi pogoji za pridružitev Finske zavezništvu izpolnjeni v prihodnjih dneh; uradno odločitev naj bi pristojni odbor sporočil predvidoma v nedeljo. Podporo finskih voditeljev je pozdravil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dejal, da bi morebitni postopek vstopa v Nato potekal »gladko in hitro«. Pobuda za pridružitev Natu predstavlja zasuk v obrambni geopolitiki Finske, ki si z Rusijo deli 1300 kilometrov kopenske meje in je bila med hladno vojno nevtralna ter je do ruske invazije na Ukrajino vztrajala, da nima namena postati članica zavezništva. To stališče je do nedavnega delila še ena nordijska država, in sicer Švedska.

Tako je britanski premier Boris Johnson na Švedskem in Finskem podpisal varnostna sporazuma, v skladu s katerima bo Velika Britanija v primeru nesreče ali napada na katero koli državo tej pomagala. Sporazum, ki sta ga podpisala švedska premierka Magdalena Andersson in finski predsednik Sauli Niinistö, vključuje tudi okrepitev izmenjave obveščevalnih podatkov ter pospešitev skupnih vojaških usposabljanj, vaj in namestitev vojaških enot. Švedska in Finska z Združenim kraljestvom sicer varnostno sodelujeta tudi v okviru večnacionalne skupine za varnost na območju severnega Atlantika in Baltskega morja. Širitvi Nata na vzhod, zlasti njegove meje, ostro nasprotuje Rusija. V odzivu je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da bi vstop Finske v Nato pomenil grožnjo Rusiji. 

Predsednik Šrilanke Gotabaja Radžapaksa je napovedal, da bo še ta teden imenoval novega predsednika vlade in ministrski kabinet; kot najverjetnejši pretendent se omenja nekdanji petkratni premier Ranil Wickremesinghe. Starejši brat Gotabaje Radžapakse, Mahinda Radžapaksa, ki ga trenutno varujejo v pomorskem oporišču Trincomalee, je v ponedeljek po izgredih v Kolombu odstopil s položaja premiera. Šrilanško sodišče mu je, pa tudi njegovim zaveznikom, zaradi spopadov, do katerih je prišlo med pro- in protivladnimi protestniki na protestnem zbirališču v prestolnici, prepovedalo zapustiti državo. Po podatkih policije je umrlo devet ljudi, več kot 300 jih je bilo ranjenih. Medtem je Gotabaja Radžapaksa zagotovil, da bo imela nova vlada večino v 225-članskem parlamentu, kjer naj bi po njegovih besedah sprejeli ustavne reforme, ki bodo zakonodajni veji oblasti namenile več politične moči. Odstop Mahinde Radžapaksa sicer ni edini, ki se je oziroma se še bo zgodil. Minuli mesec je imenovani guverner šrilanške centralne banke P Nandalal Weerasinghe namreč zagrozil, da bo v primeru, da se politične razmere v državi ne umirijo, dal odpoved. Šrilanka je v primežu najhujše gospodarske krize od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948, zaradi katere ljudje množično protestirajo proti Gotabaju Radžapaksi, zadnjemu od bratov Radžapaksa, ki zadnji dve desetletji dominirajo šrilanški politični prostor. Vse bolj nasilni protesti pa botrujejo tudi begu prebivalcev iz Kolomba. Po izteku policijske ure ob sedmih zjutraj so glavno avtobusno postajo preplavili ljudje, ki želijo zapustiti Kolombo še pred ponovno uvedbo policijske ure, ki bo v veljavo ponovno stopila ob dveh popoldne.

V Berlinu poteka srečanje G7. Udeležil se ga je tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je ob robu obiska dejal, da Ukrajina želi imeti rezervirano mesto v Evropski uniji, tudi če bi postopki za pridružitev sedemindvajseterici trajala dlje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da bi to lahko trajalo desetletja, in predlagal oblikovanje nove evropske politične skupnosti, ki bi vključevala nekatere države nečlanice Unije, denimo Ukrajino in Veliko Britanijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden sicer napovedala, da si svoje mnenje glede članstva Ukrajine prizadevajo predstaviti junija. Če bo mnenje komisije pozitivno, bi Ukrajina lahko pridobila status kandidatke za članstvo v EU, ki pa zahteva soglasje vseh 27 članic Unije. Šele nato se lahko začnejo pristopna pogajanja za članstvo v EU.

Predsednica Ursula von der Leyen se trenutno mudi v Tokiu, kjer poteka vrh Evropska unija-Japonska. Posvarila je pred neposredno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja svetovnemu redu, in Kitajsko pozvala k bolj konstruktivni drži. V skupni izjavi so von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in japonski premier Fumio Kišida obsodili rusko invazijo na Ukrajino in obljubili nadaljnjo pomoč uradnemu Kijevu.

Ob 8.35 sta v kemični tovarni v Melaminu v središču Kočevja izbruhnila močna eksplozija in požar. Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je poškodovanih več kot dvajset ljudi, od tega pet huje. Štiri oziroma pet oseb še pogrešajo. Po besedah direktorja Melamina Srečka Štefaniča je verjetnost, da so preživele, zelo majhna. Vzrok eksplozije še ni znan. Nesreča se je zgodila na pretakališču, kamor je prišla cisterna s snovjo, ki jo je pripeljal zunanji izvajalec.

Vlada je na svoji 123. seji izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS, in sicer za petletni mandat. Lainščak je deloval kot vršilec dolžnosti direktorja ARRS, potem ko je Robert Repnik decembra lani iz zdravstvenih razlogov odstopil s položaja. Upravni odbor agencije je za vršilko dolžnosti nato predlagal Lidijo Tičar Padar, vendar se vlada s predlogom ni strinjala. Januarja je razrešila štiri člane upravnega odbora. Do izteka mandata, 17. oktobra 2024, je namesto njih v upravni odbor imenovala štiri nove člane. Upravni odbor v tej sestavi je za v. d. direktorja izbral Lainščaka, izbiro pa je potrdila tudi vlada. Razrešeni člani so vložili tožbo na upravno sodišče skupaj z zahtevo za začasno odredbo, ki bi zadržala imenovanje novih članov. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep vlade ter zadevo vrnilo vladi v nov postopek. Do vladne odločitve pa so odbor ponovno sestavljali nezakonito razrešeni člani. Vlada je aprila ponovno razrešila člane upravnega odbora in do izteka mandata na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport imenovala že omenjene nadomestne člane.

Na isti seji je vlada imenovala člane upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Za mandatno obdobje štirih let je na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, imenovala Tomaža Savška, na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pa Zvoneta Simončiča. Ta je minuli petek na konstitutivni seji upravnega zavoda za predsednika imenoval Francija Bratkoviča, direktorja Razvojnega centra Novo mesto. V teku je tudi razpis za direktorja zavoda Rudolfovo; rok za prijavo je 6. junij.

In še ena zadnjih bizark poslavljajoče se oblasti: vlada je razglasila, da se 17. maja v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

*Naslovna fotografija: Finski vojaki med zimsko vojno, 1940.