Vodja gvinejske vojaške hunte Mamady Doumbouja je v državnem nagovoru napovedal triletni tranzicijski načrt, s katerim naj bi se državna oblast v tej zahodnoafriški državi postopoma vrnila civilni oblasti. Doumbouja je na oblast prišel septembra lani, ko je uspešno izvedel vojaški udar in strmoglavil vlado predsednika Alphe Condeja. Pred udarom so po državi potekali množični protesti proti vladi Alphe Condeja zaradi njegovih posegov v ustavo, s katerimi si je predsednik, obtožen korupcije in kršitve človekovih pravic, omogočil tretji mandat. Po udaru je hunta napovedala formiranje nove vlade s civilnimi predstavniki v roku nekaj tednov, vendar obljub niso uresničili. Gvineja je že od novembra zaradi vojaške vlade deležna hudih gospodarskih sankcij Gospodarske unije zahodnoafriških držav. Gospodarska unija je od vodje hunte zahtevala, da mora do 25. aprila napovedati tranzicijski načrt za vrnitev civilne oblasti. Doumbouja je napovedal, da bo dokončno odločitev o tranzicijskem načrtu sprejel Nacionalni prehodni svet, ki ga je tik po državnem udaru ustanovila vojaška hunta. Osemdesetčlanski svet naj bi služil kot prehodni parlament, dokler se v državi ne bi vzpostavila civilna oblast.

Večtisočglava množica protestnikov je preplavila ulice armenske prestolnice Erevan in pozvala premiera Nikola Pašinjana k odstopu. Protesti so izbruhnili po tem, ko se je po armenskih medijih razširila novica, da namerava premier Pašinjan popustiti Azerbajdžanu in omiliti armenske zahteve po območju Gorskega Karabaha. Vodja opozicije in podpredsednik državnega zbora Iškan Saghateljanje dejal, da opozicja zavrača vsakršen politični status Gorskega Karabaha znotraj Azerbajdžana, in dodal, da namerava premier izdati armensko ljudstvo. Opozicijske stranke so v izjavi za javnost dodale, da se v prihajajočih tednih pričenja obdobje »velike kampanje državljanske nepokorščine«. Napetosti med Erevanom in Bakujem so najbolj napete po koncu šesttedenske vojne z Azerbajdžanom pred letom in pol. Mir, ki sta ga državi podpisali, je predpisal, da je Armenija dolžna prepustiti velik delež Gornjega Karabaha Azerbajdžanu, na novo razmejitveno črto pa so bile napotene ruske mirovne sile. 

V sinočnjem televizijskem nagovoru je ukrajinski predsednik Vlodomir Zelenski razglasil prvo uspešno evakuacijo sto civilistov iz mariupoljske jeklarne Azovstal. Evakuacija je potekala v sodelovanju z Združenimi narodi in Rdečim križem. Po poročanju britanske medijske hiše BBC naj bi evakuirance odpeljali v zbirne točke v mestu Zaporožje in v vaseh Berdjansk in Manguš. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se v jeklarskem kompleksu nahaja še več tisoč civilistov, ruska stran pa je izjavo komentirala z dodatkom, da se poleg civilistov v jeklarni nahaja tudi več tisoč ukrajinskih vojakov, tudi pripadniki bataljona Azov, ki izhaja iz prostovoljcev ukrajinskih skrajno desničarskih skupin. 

Poleg evakuacije iz Mariupolja pa so ukrajinske oblasti v Donbasu sporočile, da so ruske enote v nedeljo nadaljevale s hudim obstreljevanjem Harakova in območja okoli mesta Doneck. Do eksplozij je prišlo tudi na jugu Rusije v okolici Belgoroda, kjer naj bi ukrajinska vojska ponovno napadla rusko logistično oporišče, je dejal guverner Belgoroda Vjačeslav Gladkov.  Požari v logističnih objektih ruske vojske v Rusiji so v zadnjih dveh tednih postali relativno pogosti. Do eksplozij je prišlo tudi v nekaj raziskovalnih centrih, povezanih z rusko obrambno industrijo, tudi več sto kilometrov od ukrajinske meje, na primer v mestih Voronež in Brijansk. 

Evropska unija pripravlja nov sveženj gospodarskih sankcij proti Rusiji. Tokrat so pobudo prevzeli v Berlinu. Nemška zunanja ministrica Anelena Baerbock je v televizijskem pogovoru za nemško televizijo ARD podprla idejo o postopnem evropskem embargu ruske nafte. Njen strankarski kolega ter minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck je dejal, da bi Nemčija lahko postala neodvisna od ruske nafte že v prihajajočih mesecih. Ministrstvo za gospodarstvo in podnebje je objavilo podatke, da je Nemčija do zdaj že zmanjšala delež ruske nafte v svojem uvozu s 35 na 12 odstotkov. Energetsko odvisnost Nemčije od Rusije komentira Ben Aris, urednik spletnega portala BNE Intellinews:

Izjava

Nemška vlada s kanclerjem Olafom Scholzem na čelu je bila v zadnjih tednih pod hudim pritiskom članic EU, NATA in ukrajinskega predsednika Zelenskega ter nekaterih domačih politikov zaradi premalo aktivne vloge, ki jo je Nemčija do zdaj igrala v ukrajinskem konfliktu. Prejšnji teden je Nemčija v spremembi te politike napovedala, da bo v Ukrajino začela pošiljati tudi težko oborožitev. Več o tem lahko slišite v OFFsajdu ob petih. 

Selimo se v Francijo, kjer je stranka francoskega tretjeuvrščenega predsedniškega kandidata Jeana-Luca Melenchona Francija osvobojena sklenila predvolilno zavezništvo s francoskimi zelenimi. Levica se je na predsedniških volitvah odrezala dokaj slabo, njeni glasovi so bili namreč razdrobljeni med Melenchonom in nekaj manjšimi strankami, volilno zavezništvo zelenih in levice bi tako lahko prelomilo razdrobljenost v francoski levici. Melenchon je v prvem krogu predsedniških volitev za nekaj več kot odstotek zaostal za drugouvrščeno Marine Le Pen. Stranki se pripravljata na francoske parlamentarne volitve, ki bodo potekale 12. junija letos. Glavne programske točke zavezništva bodo znižanje upokojitvene starosti na 60 let, dvig minimalne plače in omejitev cen osnovnih življenjskih potrebščin. Poleg zelenih pa naj bi se v bližnji prihodnosti zavezništvu pridružili tudi komunisti Fabiena Roussela, ki so že potrdili sodelovanje s strankami francoske združene levice. Skupna leva lista bi predsedniku Emanuelu Macronu lahko povzročila velike preglavice pri sprejemanju gospodarskih reform, vendar javnomnenjske raziskave zaenkrat še vedno napovedujejo ponovno zmago Marcrona in njegove stranke Naprej.

Širom Evrope so se tradicionalno odvijala praznovanja prvega maja, ponekod so jih spremljali množični shodi in demonstracije. Na ulicah Pariza se je na sindikalni demonstraciji proti pokojninski reformi predsednika Emanuela Macrona, s katero želi starost upokojitve zvišati na 65 let, zbralo okoli 50 tisoč ljudi. Protest je kmalu zatem prešel v nasilen spopad s policijo, ki je nad protestnike krenila s solzivcem, vodnimi topovi in gumijevkami. Policija je sporočila, da je med izgredi aretirala 54 protestnikov. S Konfederacije francoskih sindikatov so sporočili, da se je protestov proti pokojninski reformi po vsej Franciji udeležilo dobrih 200 tisoč ljudi, od tega kar petina v Parizu.

Protesti so potekali tudi v sosednji Nemčiji. V saškem mestu Zwickau je v ne ravno prvomajskem duhu potekal tudi shod skrajne desnice. Neonacistična organizacija Tretja pot je organizirala shod, ki se ga je udeležilo okoli petsto ljudi, še vsaj enkrat toliko pa se jih je po informacijah policije zbralo na protishodu. V obračunih med obema skupinama so bili huje ranjeni štirje pripadniki Tretje poti. 

Koordinator stranke Levica Luka Mesec je po ponujenem odstopu ostal vodja stranke. Prejšnji teden je v stranki potekala razprava o možnosti razrešitve, odločitev pa je padla v petek, ko je svet stranke po Zoomu izglasoval zaupnico trenutnemu vodji stranke. Svet stranke je glasoval tudi o razrešitvi izvršnega odbora, ki ga je svet podprl s 25 glasovi za in petimi proti. Prejšnji ponedeljek je prvak Levice zaradi slabega volilnega izkupička skupaj z izvršilnim odborom ponudil odstop. Levica je na letošnjih volitvah prejela 4,4 odstotka glasov, kar je za polovico manj kot leta 2018, ko je stranka dobila dobrih 9 odstotkov. V izjavi za javnost je Mesec poudaril, da se Levica kljub slabemu rezultatu pripravlja na koalicijska pogajanja s Socialnimi demokrati Tanje Fajon in Gibanjem svoboda Roberta Goloba.

OFF je pripravil vajenec Beno, mentorirala je Ajda.