V Hongkongu so na prizivnem sodišču oblasti obsodile organizatorje protestov proti “kitajski nadvladi”, kot ti imenujejo zakonito administrativno oblast. Joshua Wong, eden izmed vodij Gibanja dežnikov ter vidnejši aktivist tako imenovanega gibanja za demokracijo je bil obsojen na 13 mesecev in pol zapora. Junija lani naj bi organiziral neregistriran shod pred eno izmed hongkonških policijskih postaj. Malenkost nižje kazni za sodelovanje pri organizaciji sta dobila tovariša Agnes Chow in Ivan Lam, in sicer deset in sedem mesecev. Vsi trije so na sojenju očitano krivdo priznali. Hongkong je bil sicer lani sedem mesecev ponovno prizorišče množičnih protestov, na katerih so milijoni zahtevali svobodne volitve. Kitajske oblasti so prijele več kot 10.000 ljudi in proti njim sprožile kazenske postopke, julija letos pa so sprejele tudi nov zakon o nacionalni varnosti.

Množični protesti ne bodo prinesli niti odstopa tajskega premierja Prajuta Čan Oče. Tajsko ustavno sodišče je danes namreč zavrnilo pritožbo opozicjske stranke Pheu Thai nekdanjega premierja Taksina Šinavatre. Ta je premierju očitala, da nezakonito živi v rezidenci poveljnika tajske kraljeve straže. Čan Oča je – sicer takrat še v generalski uniformi –  spomladi 2014 izvedel državni udar, nato pa zasedel še premiersko mesto. Po spornih parlamentarnih volitvah marca lani ga je parlament ponovno imenoval za premierja. Opozicijska stranka, ki je vložila ustavno obtožbo premierja, naj bi želela s potezo na svojo stran pridobiti mlade protestnike, ki protestirajo že od sredine julija. Ti zahtevajo premierjev odstop, novo ustavo namesto sedanje, ki jo je leta 2017 spisala vojska, reformo monarhije in izpustitev zaprtih aktivistov.

Izraelski vzporedni premier Benny Gantz je včeraj naznanil, da bo njegova Modro-bela stranka podprla opozicijski poskus razpustitve izraelskega parlamenta. Če bi bila ta izglasovana, bi Izrael čakale že četrte predčasne parlamentarne volitve v manj kot dveh letih. Do odločitve je prišlo po tem, ko je Netanjahujeva stranka Likud odrekla svojo pripravljenost potrditi predlog proračuna za prihodnji dve leti. Kritiki trenutnemu premierju očitajo, da želi s to taktiko preprečiti predajo oblasti Gantzu. Gantz in Netanjahu sta se namreč po dolgotrajnih pogajanjih aprila letos dogovorila za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Po dogovoru naj bi se na mestu premierja zamenjala na polovici triletnega mandata. Koalicijska pogodba vključuje nekaj varovalk, ki zagotavljajo prenos oblasti in bi v primeru njihovega nespoštovanja pripeljale do avtomatskega razpusta koalicije. Med njimi je bilo tudi glasovanje o proračunu.

Azerbajdžanske sile so zavzele območje Lachina v Gorskem Karabahu. Lachin je do zdaj spadal pod jurisdikcijo samooklicane republike Artsakh, ki jo priznava Armenija. Azerbajdžanska vojska je tako skladno z mirovno pogodbo, ki je končala spopade v Gornjem Karabahu med Azerbajdžanom in Armenijo, zavzela še zadnje predvideno območje. Pred tem so Azerbajdžanci zavzeli še območji Aghdama in Kalbajara. Dodajmo še, da so predstavniki ruske in turške vojske podpisali dokumente o ustanovitvi skupnega nadzornega centra, ki bi zagotavljal izpolnitev zavez iz mirovne pogodbe.

Etiopija in Združeni narodi so dosegli dogovor o zagotovitvi humanitarne pomoči za severno regijo Tigraj. Humanitarni delavci bodo lahko tako dostopali do območij, ki jih v regiji obvladujejo federalne sile. Poleg hrane primanjkuje tudi zdravil – v regijski prestolnici Mekele, ki so jo federalne sile zavzele pretekli konec tedna, primanjkuje protibolečinskih tablet, rokavic in vreč za prenos trupel. Državljanska vojna med federalno oblastjo ministrskega predsednika Abija Ahmeda in tigrajsko pokrajino, kjer je najmočnejša Tigrajska ljudska stranka, traja že slab mesec, spopadi pa se nadaljujejo, čeprav je Ahmed že razglasil zmago.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je pred poslanci razglasila izredne podnebne razmere, poslanci pa so simbolično potezo potrdili s 76 glasovi za in 43 glasovi proti. Nova Zelandija se s tem pridružuje 32 državam, ki so tudi formalno priznale globalno podnebno krizo. In ukrepi? Vlada želi, da bi javni državni sektor do leta 2025 postal ogljično nevtralen. Premierka je napovedala, da bo ta sektor nakupoval zgolj še električne ali hibridne avtomobile, hkrati pa bodo za dvajset odstotkov znižali število vladnih jeklenih konjičkov. Napovedala je še, da bodo odstranili vseh 200 peči na premog v javnih zgradbah. Vladno razogljičenje gre razumeti kot dokaz, da je to možno tudi v drugih sektorjih. Nova Zelandija glede na svojo velikost v zrak izpusti razmeroma veliko emisij, njihov izpust pa se je v državi v zadnjih dvajsetih letih povečal za kar 60 odstotkov.

Znanstvena novica

Raziskovalna skupina iz ZDA je v nedavno objavljenem članku v reviji Science predstavila matematične modele uporabe hitrih testov pri širjenju virusa v populaciji. Z modeli je predvidela, da lahko reprodukcijsko število R pade pod 1 tudi z uporabo hitrih testov, ki pokažejo rezultat v kratkem času, večkrat tedensko, in to ne glede na občutljivost testa. Testi bi omogočili pravočasno izolacijo dovolj velikega števila kužnih oseb, da bi zajezili širjenje virusa v populaciji. Za to sta potrebna večkratno testiranje  populacije in zagotitev ustreznih pogojev za izolacijo oseb, ki dobijo pozitiven izvid.

Možna pomanjkljivost teh testov je njihova sorazmerno nizka občutljivost, kar pomeni več lažno negativnih rezultatov pri testiranju. A občutljivost testa se spreminja glede na to, kako in kdaj v razvoju okužbe in obolelosti je vzorec odvzet. Hitri antigenski testi uspešno zaznajo osebe, ki imajo povišano virusno breme v vzorcih, kar naj bi bilo povezano s kužnostjo.

Novici iz Slovenije

Evropsko združenje tiskovnih agencij, krajše EANA, je v pismu slovenski vladi izrazilo podporo nadaljevanju financiranja STA in jo pozvalo, naj prekine s pritiski na njeno delo, ugled in poslovanje. Predsednik združenja in direktor nemške tiskovne agencije, krajše DPA, Peter Kropsch je v pismu zapisal, citiramo: “Nacionalne tiskovne agencije predstavavljajo enega najpomembnejših glasov svojih držav v svetu. Zato je ohranjanje svobode teh glasov, zlasti v kriznih časih, v kakršnih smo zdaj, najpomembnejše tako za medijsko krajino kot za ohranjanje demokratičnih družb.”

Pričakovano so se oglasili tudi v opoziciji. Poslanci LMŠ, SD, SAB in Levice so zahtevali sklic seje odbora za kulturo, na kateri bi debatirali o financiranju Slovenske tiskovne agencije. Vlado so še pozvali k umiritvi strasti, saj vladni predstavniki po njihovem agencijo blatijo za trenutne politične potrebe. Seja odbora bo v petek.