Ukrajinski premier Oleksij Gončaruk je po objavi posnetka, v katerem kritizira predsednika Volodimirja Zelenskega, ponudil odstop, istočasno pa vztraja, da posnetek ni pristen. V posnetku s sestanka, ki so se ga udeležili Gončaruk, finančni minister in šef tamkajšnje centralne banke, se sicer sliši, kako premier Zelenskemu očita hudo pomanjkanje razumevanja ekonomije. Odstop je Gončaruk najavil na Facebooku, kjer je v spravljivem in pokornem tonu zapisal, da je Zelenski zanj vzor odprtosti in transparentnosti. Odstop naj bi tako ponudil zato, ker želi odpraviti dvom o zaupanju v predsednika, ki si po njegovem zasluži zvesto ekipo. O odstopnem pismu bodo odločali v parlamentu, ni pa jasno, ali bo ponujen odstop dobil zadostno večino za njegovo potrditev. 

Evropski komisar za trgovino Phil Hogan je v Washingtonu pozval k tesnejšemu sodelovanju med EU in Združenimi državami Amerike, ameriško agresivno uporabo carin pa je označil za nerazumljiv pristop. Združene države se namreč pripravljajo na uvedbo novih kaznovalnih carin proti Evropski uniji zaradi subvencij letalskemu podjetju Airbus. Grozijo z višjimi uvoznimi carinami na dobrine, kot so sir, vino in letala, ter specifično z uvoznimi carinami na izdelke iz Francije, saj so Francozi predlagali digitalni davek, ki bi prizadel ameriške tehnološke gigante. V primeru, da se bodo grožnje z visokimi carinami uresničile, bo Evropska unija morala izvesti povračilne ukrepe, je sporočil Hogan.

Evropska unija se je odzvala tudi na podpis prve faze trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Veleposlanik Evropske unije na Kitajskem Nicolas Chapuis  je sporočil, da bo EU bdela nad izvajanjem sporazuma, ki je bil podpisan v sredo, saj bi lahko po oceni Unije delni sporazum prinesel izkrivljanje trga. Evropska unija je pripravljena sporazum izpodbijati tudi pred Svetovno trgovinsko organizacijo. Kitajsko zunanje ministrstvo je v odgovor formalno zagotovilo, da dogovor ne bo prizadel evropskih podjetij. 

Italijansko ustavno sodišče je preprečilo izvedbo referenduma, na katerem bi se odločalo o zamenjavi mešanega volilnega sistema za večinskega. Referendum je predlagalo osem regionalnih vlad, ki so vse pod vodstvom največje opozicijske stranke Liga. S predlogom so želeli ukiniti proporcionalni del volilnega sistema, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar nameravajo sprejeti v vladi. Odločitev sodnikov tako pomeni olajšanje za koalicijo, saj bo lahko nadaljevala s sprejemanjem volilne zakonodaje, ki predvideva uvedbo izključno proporcionalnega sistema. Kot pravi vlada, želijo s spremembami zagotoviti bolj reprezentativen parlament in večjo stabilnost prihodnjih vlad, čeprav sta na prvi pogled obe ideji nezdružljivi. 

V Atenah se mudi Khalifa Haftar, poveljnik Libijske narodne vojske, ene od vojskujočih se strani v libijski državljanski vojni. Potem ko je druga stran, tako imenovana Vlada narodne enotnosti iz Tripolija, podpisala niz ekonomskih in vojaških dogovorov s Turčijo, se grška vlada očitno čuti pozvano, da v konfliktu podpre drugo stran. Haftarja po Atenah sedaj čaka pot v Berlin, na novo serijo mirovnih pogajanj. Za popotnico je od grškega zunanjega ministra Nikosa Dendiasa dobil obljubo, da je Grčija zavezana k pomoči Libiji, ko se boji tam prenehajo, tudi v obliki mirovnih sil na zemlji in morju.

V Gambiji več tisoč ljudi protestira v podporo bivšemu predsedniku države Yahyi Jammehu, ki je bil leta 2016 prisiljen zapustiti državo, ko po izgubljenih volitvah ni želel prepustiti položaja zdajšnjemu predsedniku Adamu Barrowu. Protestnike je na ulice pognal posnetek, na katerem bivši predsednik pravi, da se bo vrnil. Pred njegovim odhodom naj bi mu namreč zagotovili, da se bo lahko po treh letih vrnil v Gambijo. Vlada te trditve zanika in bo storila vse, da do tega ne pride. Na mizi naj bi bila tudi možnost sprožitve postopka zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v času njegove 22-letne vladavine.

V centru Berlina so traktorji. Pripeljali so jih kmeti. Prišli so opozorit na svoj nezavidljiv položaj. Zanj krivijo Greto, predvsem pa vse strožjo zakonodajo, povezano z okolju prijaznimi politikami. V nemško prestolnico je v treh kolonah z južne, severne in zahodne strani prispelo približno 500 traktorjev, tam pa so zasedli trg pred Brandenburškimi vrati. Podobni protesti potekajo tudi v mnogih drugih nemških mestih. Organizator protestov je kmetijska iniciativa Dežela povezuje. Podobni protesti so potekali v Berlinu že oktobra in novembra. Nasprotniki protestov so že napovedali shod v soboto, ko bodo na demonstracijah, imenovanih “Dovolj nam je”, zahtevali dodatno zaostritrev regulacij v kmetijstvu. 

Šef malteške policije Lawrence Cutajar je po očitkih o vmešavanju v preiskavo umora novinarke Daphne Caruana Galizia odstopil. K odstopu ga je dodatno spodbudilo več sto protestnikov, ki so se včeraj zbrali v prestolnici Valletta. Ti mu očitajo malomarnost in neustrezno vmešavanje v preiskavo umora, pa tudi to, da ni preiskal dokumentov banke Pilatus - ene od osrednjih ustanov v nizu afer, ki jih je razkrila Galizia. Protestniki istočasno izvajajo tudi pritisk na novoimenovanega premierja Roberta Abele. To pa je s položaja odneslo njegovega predhodnika Josepha Muscata, ki je Abelo nasledil v začetku tedna. Pritisk na zdaj že bivšega premierja se je okrepil, ko je malteško tožilstvo konec novembra vložilo obtožnico proti poslovnežu Yorgenu Fenechu zaradi sostorilstva v primeru umorjene novinarke. Pred tem je omenjena preiskava s položaja odpihnila še vodjo njegovega kabineta Keitha Schembrija in ministra za turizem Konrada Mizzija. Novega prvega človeka policije bo izbral premier. 

OFF sta pripravili Anja in vajenka Ajda.