Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal zakon, ki naj bi Venezueli omogočal priključitev pokrajine Essequibo, ki pripada sosednji Gvajani. Sprejetje zakona temelji na odločitvi venezuelskih volivcev, ki so decembra na posvetovalnem referendumu z veliko večino izglasovali, naj si Venezuela priključi z nafto bogato pokrajino. Maduro je ob podpisu zakona dejal, da bo odločitev venezuelskega ljudstva sprejeta v celoti in da bo zakon Venezuelo branil tudi na mednarodnem prizorišču. Essequibo naj bi tako postala 24. venezuelska zvezna država. Obstoječa meja med Venezuelo in Gvajano izvira iz kolonialnega obdobja v zadnjih letih 19. stoletja, ko je Gvajano upravljalo Združeno kraljestvo. O meji je takrat odločal poseben tribunal, ki so ga sestavljali dva predstavnika Združenih držav Amerike, dva predstavnika Združenega kraljestva in en predstavnik Rusije. Večji del regije je po odločitvi tribunala pripadel Britancem, česar Venezuela ne priznava. Gre za regijo, bogato z rudami, od leta 2019 pa ameriško-kitajski konzorcij v tamkajšnjem morju izkorišča velike zaloge nafte. Zakon sicer ne bo imel pravnih posledic, a za Madurovo vlado predstavlja mobilizacijski instrument pred julijskimi predsedniškimi volitvami.

Zdravstveni odbor kolumbijskega senata je zavrnil zdravstveno reformo vlade Gustava Petra. Vladi pa je uspelo prevzeti nadzor nad dvema velikima zasebnima zdravstvenima posrednikoma. Pred letom dni je socialdemokratski predsednik ostal brez parlamentarne podpore liberalcev in konzervativcev, zato mu do danes v parlamentu ni uspelo potrditi zdravstvene reforme, s katero bi delno centraliziral zdravstveni sistem in uvedel državni nadzor nad zasebnimi zdravstvenimi posredniki. V Kolumbiji nimajo državne zdravstvene zavarovalnice, ampak na desetine zasebnih posrednikov med pacienti ter zdravstvenimi ustanovami. Na zakonodajnem področju Petru tega zasebniškega vozla nikakor ne uspe rešiti, a se je posrednikov, znanih pod kratico EPS, lotil izvršilno. Nacionalni organ za zdravstveni nadzor, ki sodi pod zdravstveno ministrstvo, je zdaj interveniral pri dveh posrednikih, Nueva EPS in Sanitas. Na podlagi njunih dolgov do državnih institucij je zamenjal njuna direktorja. Skupaj imata samo ta dva posrednika več kot 16 milijonov strank.

Obrambni minister in zunanja ministrica Tonge sta odstopila zaradi domnevnih zahtev kralja Tupoua VI. Predsednik vlade Siaosi Sovaleni je sporočil, da bo položaj obrambnega ministra zasedel prestolonaslednik Tupouto’a ‘Ulukalal iz kraljeve družine, ki sicer nima neposrednih političnih pooblastil, a na otočju spet pridobiva moč. Kralj je v začetku letošnjega leta namreč prvič po letu 2010 in demokratičnih reformah posredoval pri tem, da do imenovanja treh ministrov ni prišlo, čeprav ima Tonga od konca 19. stoletja ureditev ustavne monarhije. Državno odvetništvo trdi, da je kraljevo posredovanje neustavno, predsednik vlade, ki samovoljnim ukazom kralja podlega, pa trdi, da ima kralj to možnost, če ga k temu spodbudi on sam.

Ugandsko ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, s katero so aktivisti želeli izpodbiti zakon o kriminalizaciji istospolne usmerjenosti, ki ga je ugandski parlament sprejel maja lani. Aktivisti so trdili, da zakon ogroža osnovne človekove pravice, zagotovljene v ugandski ustavi, kot sta pravica do zaščite pred diskriminacijo in pravica do zasebnosti. Po njihovem je zakon tudi v nasprotju z ugandskimi prizadevanji za uresničevanje splošne deklaracije o človekovih pravicah, vključno s konvencijo Združenih narodov proti mučenju. Ugandsko skupnost spolnih manjšin je januarja pretresel brutalen napad na aktivista Stevena Kabuya, ki so ga skoraj do smrti zabodli neznani storilci. Organi pregona storilcev po trditvah aktivistov niso niti skušali najti. Zakon je v Ugandi med drugim uvedel dosmrtno zaporno kazen za homoseksualne spolne odnose in dvajset let zaporne kazni za spodbujanje homoseksualnosti.

Turška vrhovna volilna komisija je Abdullahu Zeydanu, zmagovalcu lokalnih volitev v vzhodnem Vanu, vrnila mandat. Stranka ljudske enakosti in demokracije, na listi katere je zmagal, odločitev komisije vidi kot posledico upora kurdskega ljudstva. Gre za naslednico Ljudske demokratske stranke, znane kot HDP. Na turških lokalnih volitvah se je dobro odrezala na večinsko kurdskem jugovzhodu države, poleg Vana je denimo zmagala še v Diyarbakırju. Kot smo poročali, je Zeydanu volilna komisija županski mandat odvzela in ga podelila Abdulahatu Arvasu iz Stranke predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana. Zeydana so oblasti diskvalificirale, ker je v preteklosti podpiral Delavsko stranko Kurdistana, po stališču oblasti teroristično organizacijo. Kljub temu da je Erdoğanu lojalen guverner province Van prepovedal proteste, je ljudstvo proti odvzemu mandata množično demonstriralo. Policija je ponoči zaradi udeležitve na neodobrenem shodu in petja sloganov v podporo Delavski stranki Kurdistana pridržala več kot 100 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in finski predsednik Alexander Stubb sta v Kijevu podpisala sporazum, ki predvideva 10-letno sodelovanje med državama na področju vojaške oskrbe. Finska bo Ukrajini nudila vojaško in finančno pomoč, sporazum pa vključuje tudi zdravstveno oskrbo ukrajinske vojske. S tem je Finska postala osma članica Nata, ki je z Ukrajino sklenila tak dogovor. Stubb je Zelenskemu obljubil tudi, da bo Finska Ukrajini zagotovila 188 milijonov evrov dodatne vojaške pomoči, vključno z zračno obrambo in strelivom težkega kalibra. Finska je od začetka ruske invazije Ukrajini donirala za dve milijardi evrov pomoči, finske politične elite pa so ruski napad na Ukrajino tudi izkoristile za pridružitev ameriškemu imperialističnemu zavezništvu, znanemu kot Nato.

Štiri svetniške skupine v mariborskem mestnem svetu predsednika nadzornega odbora občine Dejana Petkoviča pozivajo k odstopu. 17 svetnikov Slovenske demokratske stranke, Liste kolesarjev in pešcev, Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti in Stranke mladih - Zeleni Evrope Petkoviču očita, da je na marčevski seji sveta podvomil v ugotovitve odbora, ki ga vodi. Na seji 12. marca je bilo po mnenju svetnikov zaznati, da je Petkovič z izražanjem dvoma relativiziral poročilo nadzornega odbora. To je pod drobnogled vzelo koncesijske pogodbe, katerih skrbnik je občinski urad za komunalo, promet in prostor. Odbor je med drugim kot problematične ocenil koncesijske pogodbe z Marpromom, javnim prevoznikom. Poleg tega so v poročilu opozorili na korupcijska tveganja in sume oškodovanja občinskega proračuna v pogodbah občine z družbo Europlakat. Gre za dogovor, v sklopu katerega Europlakat po mestu postavlja postaje za izposojo koles, v zameno pa lahko ulice uporablja za oglaševanje. Svetnica Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti Lidija Divjak Mirnik podrobneje pojasni razloge za poziv Petkoviču k odstopu.

izjava

Petkovič pozive k odstopu zavrača in trdi, da je bilo poročilo pomanjkljivo in da v ugotovitev dejanskega stanja niso bila vključena vsa vpletena podjetja. Po oceni Divjak Mirnik je Petkovič izrazito lojalen mariborskemu županu Saši Arsenoviču.

izjava

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper predsednika nadzornikov Istrabenz Turizma Sama Logarja in predsednika uprave Aleša Semejo uvedla postopek preiskave zaradi suma kršitve integritete. Kot je poročala Televizija Slovenija, je KPK preiskavo proti Logarju uvedla, ker je sredi lanske turistične sezone v sobi petzvezdičnega hotela v Portorožu, ki stane od 330 do 400 evrov na osebo, prenočeval za 80 evrov na noč. Logar je tudi ljubljanski podžupan in prvi mož ljubljanske Svobode. Po poročanju televizije je Logarju nočitev pod tržno ceno omogočila uprava družbe Istrabenz Turizem, ki jo je nadzorni svet imenoval pod njegovim vodstvom.