Štirje opozicijski poslanci hongkonškega parlamenta so ostali brez svojega mandata. Tega so jim odvzeli na podlagi zakonodaje, ki jo je nedavno sprejel kitajski parlament, da bi  omejil težnje po hongkonški neodvisnosti. Zakonodaja, ki je v veljavo stopila danes, omogoča izključitev poslancev, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti, mimo sodišč oziroma brez sprožitve sodnih postopkov. Izvršna predsednica uprave Hongkonga Carrie Lam je ukrep odvzema mandatov označila za “ustaven, zakonit, smiseln in nujen”. Nasproten odziv je izključitev doživela med opozicijskimi poslanci; petnajst jih je napovedalo svoj odstop, s čimer bodo v hongkonškem zakonodajnem telesu z redkimi izjemami ostali le še prokitajski poslanci, ki pa so sicer že prej predstavljali večino.

Rusko obrambno ministrstvo je po podpisu sporazuma o končanju vojaških spopadov v Gorskem Karabahu na to območje napotilo svoje vojaške enote, del katerih je prevzel nadzor nad strateško pomembnim koridorjem Lačin, ki predstavlja armensko povezavo z na ozemlju Azerbajdžana ležečim Gorskim Karabahom. Dodatne okrepitve še prihajajo v rusko vojaško bazo na armenskem letališču v Erebuniju. V prestolnicah obeh sprtih držav medtem začenjajo z bilanco zadnjega izbruha vojne, v kateri je umrlo več kot 1300 ljudi.

Armenski premier Nikol Pašinjan je na družbenem omrežju Facebook pojasnil, da v primeru nesklenitve sporazuma obstaja velika verjetnost, da bi Stepanakert, glavno mesto samooklicane države Artsakh, zavzele azerbajdžanske sile, kar bi pomenilo kolaps armenske vojske. Da sporazum pomeni izdajo, menijo protestniki v Jerevanu, ki zahtevajo odstop vlade, podprl pa jih je tudi nekdanji armenski premier Hrant Bagratyan, ki je vlado vodil med letoma 1993 in 1996, torej v času prve vojne in kasnejše prekinitve ognja. V Bakuju pa se je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev srečal s turškima ministroma za zunanje zadeve in obrambo, Mevlutom Cavusoglujem in Hulusijem Akarjem, pri čemer je poudaril pomen enakovrednih vlog Turčije in Rusije pri obvladovanju konflikta v Gorskem Karabahu. O tem priča tudi turško-ruski sporazum o skupnem nadzorovanju premirja, ki ga je danes naznanil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Spopadi pa ne pojenjajo v etiopski regiji Tigraj na severu države. Etiopska vojska je zasedla letališče v bližini mesta Humera ob meji s Sudanom in Eritrejo, zaradi prekinjenih telefonskih in internetnih povezav pa je težko oceniti, kaj to pomeni za Tigrajsko ljudsko osvobodilno stranko, ki ima večino v pokrajinskem parlamentu. Medtem je najmanj šest tisoč prebivalcev Tigraja pred vojaškimi spopadi prebežalo v Sudan, ki je včeraj do umiritve razmer zaprl mejo z Etiopijo, po poročanju sudanske državne tiskovne agencije pa jih v prihodnjih dneh kljub temu pričakujejo še več kot dvesto tisoč. Afriška unija, ki ima sedež v Adis Abebi, prestolnici Etiopije, je sprti strani pozvala k prekinitvi ognja.

Direktor Evropske agencije za obmejno in obalno stražo Fabrice Leggeri je po poročilih, da je Frontex vpleten v nezakonito vračanje migrantov, pozval k ustanovitvi preiskovalne komisije. Koordinirala bi jo Evropska komisija, države članice pa bi sodelovale na prostovoljni osnovi. Da bi na temo pushbackov opravili izredno zasedanje vodstva Frontexa, se je s predsednico Ursulo von der Leyen zavzela tudi komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Do nasilnega vračanja v zadnjem času prihaja predvsem na območju Egejskega morja, ki ga migranti prečkajo na svoji poti iz Turčije v Grčijo. O podobnih najmanj vprašljivih praksah ravnanja z migranti pri nas smo sicer poročali tudi v včerajšnjem OFFsajdu, ki je na posluh dostopen na spletni strani Radia Študent.

V krajevni skupnosti Rogoza, ki se nahaja v občini Hoče-Slivnica, bi 29. novembra moral potekati praznik demokracije. V časih novega koronavirusa in z njim povezanih ukrepov lahko praznujemo le doma, pa še to sami oziroma v ožjem krogu, zato bi moralo tudi demokratično odločanje - govorimo o referendumu - potekati prilagojeno, v obliki e-glasovanja. A izvedba referenduma, ki ga je občina 23. oktobra razpisala na temo menjave poštne številke, se zapleta. Pojasnimo: če želite v Rogozo poslati pismo ali paket, morate na mesto za poštno številko napisati 2204, kar pa ni poštna številka občine Hoče-Slivnica, temveč pripada sosednji občini Miklavž na Dravskem polju. Krajevna skupnost se je zato zavzela za to, da bi poštna številka Rogoze postala hoškoslivniška, torej 2311. Kot pa so pojasnili pri Pošti Slovenije, za takšno odločitev ni dovolj potrditev na občinskem svetu, ampak mora biti potrjena z ljudsko voljo.

V postopek se je nato vmešalo Ministrstvo za javno upravo. Občino je najprej pozvalo, da naj razveljavi razpis referenduma z e-glasovnico ali pa ga izvede tako, da bo glasovanje potekalo kot običajno, sedaj pa meni, da občina sploh nima zakonske osnove za posvetovalni referendum. Da je pravzaprav prišlo do šuma v komunikaciji in da so na korespondenčni seji občinskega sveta potrdili nadaljnje korake glede pozor, ne posvetovalnega, temveč svetovalnega referenduma, pove župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak.

Izjava

Referendum se bo izvedel z e-glasovanjem. Kako bo to potekalo?

Izjava

Ali bo v Rogozi prišlo do menjave poštne številke ali ne, boste bržkone slišali v enem izmed prihodnjih lokalnih BritOFFov. Samo na Radiu Študent.