Španski državni tožilec je naročil preiskavo 712 županov, ki so pripravljeni sodelovati pri izvedbi referenduma o katalonski neodvisnosti prvega oktobra. Tožilec José Manuel Maza je katalonski regionalni policiji ukazal karseda hitro zaslišanje županov na podlagi suma o sodelovanju pri organizaciji nelegalnega referenduma. V ukazu trdi, da bi to predstavljalo obliko državljanske nepokorščine ter prekrška izmikanja in zlorabe javnih sredstev. Če se župani na zaslišanjih ne bodo prikazali, imajo policisti pooblastila za njihovo pridržanje. Državni tožilci so sicer že pred tem naročili katalonski policiji, naj zaseže volilne skrinjice, letake in druge potrebščine, ki bi jih lahko uporabili pri referendumu. V preiskavi so se znašli tudi predstavniki katalonske vlade, ki so jih državni tožilci obtožili zlorabe uradnega položaja in javnih sredstev. Oblasti v Madridu, tako parlamentarna pod premierjem Marianom Rajoyem kot kraljevska pod Filipom Šestim, proti odcepitvi Katalonije že dlje časa mahajo z ustavno dikcijo, ki pravi, da je kraljevina nedeljiva. Ustavno sodišče je že razsodilo, da je referendum neustaven, v ločeni sodbi pa dodalo, da mora katalonska vlada v 48 urah, torej do petka, dokazati, kako bo preprečila, da bi se glasovanje o neodvisnosti začelo. Prav tako so državne oblasti onemogočile dostop do uradne referendumske spletne strani.

V Iraku, kjer Kurdi 25. septembra načrtujejo referendum o neodvisnosti, pa je nacionalni parlament izglasoval razrešitev guvernerja province Kirkuk, Najmiddina Karima. Kirkuški regionalni svetniki so pred dvema tednoma podprli udeležbo province na neformalnem referendumu. Že takrat je iraški premier Haider Al-Abadi nasprotoval tej odločitvi in kasneje sam sklical glasovanje o razrešitvi guvernerja, ki sodi med podpornike referenduma.

V Indiji se je začela gradnja 508 kilometrov dolge železniške povezave med mestoma Mumbai in Ahmedabad. Indijska vlada tako začenja s posodobitvijo zastarele železniške infrastrukture, zgrajene v času britanske nadoblasti. Prvi hitri vlak naj bi v državi vozil že poleti 2022, projekt pa je vreden približno 19 milijard dolarjev. V ta namen se je indijska država pri Japonski zadolžila za kar 15 milijard dolarjev, kredit pa bo po 0,1 odstotni obrestni meri odplačevala naslednjih 50 let. Japonska tako posoja denar, s katerim bo Indija kot druga azijska država po Tajvanu uvozila japonsko železniško tehnologijo, znano pod imenom »Shinkansen«.

Začenjajo se vojaške vaje ruske in beloruske vojske, imenovane Zahod 2017. Po uradnih podatkih se bo na zahodni beloruski meji in v Kaliningradu do 20. septembra urilo 12.700 vojakov. Neposredna bližina vojaških vaj baltskim državam, kamor NATO v zadnjem času pospešeno namešča svoje čete, je izzvala nemalo zahodnjaške kritike. Nemška in francoska obrambna ministrica Ursula von der Leyen in Florence Parly sta izjavili, da razumeta strahove baltskih dežel. Nemška ministrica celo trdi, da bo na vojaških vajah sodelovalo več kot 100.000 ljudi. Na območju vojaških vaj bi si želeli večjo prisotnost Natovih opazovalcev, v skladu z mednarodnim pravom morajo namreč vaje, na katerih sodeluje več kot 13.000 vojakov, biti odprte za opazovalce. Ne glede na prestrašeni Zahod pa na ruskem obrambnem ministrstvu zagotavljajo, da so vaje obrambne in niso usmerjene proti kateri koli od sosednjih držav.

Za razliko od pripadnic severnoatlantske vojaške zveze Rusija ne zganja vika in krika ob Natovih vojaških vajah, ki do konca meseca potekajo na Švedskem. Na otoku Gotland formalno nevtralne Švedske bo kar 19.000 vojakov švedske krone in Nata simuliralo obrambo pred napadom vzhoda. Akcija predstavlja največje vojaške vaje na Švedskem po dvajsetih letih.

V prozahodni Ukrajini so medtem prejeli prvo pošiljko premoga iz Združenih držav Amerike. Z ameriških ladij so v pristanišču v Odesi pretovorili 62.000 ton premoga od predvidenih 700.000 ton, ki naj bi jih ameriško podjetje Xcoal Energy & Resources dobavilo do konca leta. Posel v vrednosti 80 milijonov dolarjev sta državni vodstvi sklenili junija, predstavlja pa enega od korakov v zmanjševanju odvisnosti ukrajinske vlade od ruskih in vzhodnoukrajinskih energetskih virov.

V Republiki Srbski opozicija blokira delovanje parlamenta. Več kot 30 poslancev je zasedlo mesto govorca in tako koaliciji pod vodstvom predsednika Milorada Dodika onemogočilo izvedbo seje. Koalicija je sicer ob pomoči policije sejo nadaljevala sama v manjši dvorani, na dnevnem redu pa izpustila obravnavo poročila deželnega revizorja Duška Šnjegote, v katerem je ta ugotovil, da je proračunski primanjkljaj za 65-ih milijonov evrov višji od minusa, ki ga je prikazovala vlada. Poročilo je opozicija želela videti na dnevnem redu, a ji vlada ni ugodila, v znak protesta so opozicijski poslanci zato blokirali glavno sejno dvorano. Potem ko je deželni revizor Duško Šnjegota objavil poročilo, ki razkriva, da dolg Republike Srbske znaša 95 milijonov evrov, je predsednik Milorad Dodik poročilo razglasil za instrument politične manipulacije. Hkrati je Dodig napovedal začetek postopka odpustitve Šnjegote, a je revizor kmalu za tem skupaj s svojim pomočnikom odstopil. Več v Offsajdu ob petih.