Internet turn-OFF

Internet turn-OFF

Aktualno-politična novica
15. 12. 2017 - 15:00
 / OFF

Ameriška zvezna komisija za komunikacije je ovrgla regulacije o internetni nevtralnosti. Odločitev bo izvršena v naslednjih tednih, ko bodo ameriški ponudniki internetnih storitev dobili pravico omejevanja dostopa do vsebin. V skrajnem primeru jim to omogoča paketno trženje interneta, podobno kot se trži dostop do televizijskih programov. Tako je danes na Portugalskem, kjer morajo potrošniki posebej kupiti na primer dostop do Youtubea in do Facebooka. Komisija pravi, da bo odločitev omogočila inovacije interneta in da bo spodbudila trg ponudnikov interneta. V odgovor na spremembo pravil so potrošniki že organizirali več protestov, med drugim pred pisarno komisije in v trgovinah Verizona, enega največjih ponudnikov dostopa do interneta v ZDA. Spremembo pravil so obsodila tudi večja internetna podjetja, med njimi tudi Google in Amazon.

Evropska unija je podaljšala trajanje gospodarskih sankcij proti Rusiji za šest mesecev. Brez podaljšanja bi potekle konec januarja naslednjega leta. Sprejeli so jih zaradi aneksije Krima, podaljšali jih bodo, ker Evropska komisija trdi, da je ruska grožnja integriteti Ukrajine še vedno prisotna. Sankcije v glavnem zadevajo rusko finančno, obrambno in energetsko industrijo ter omejujejo dostop ruskih podjetij do evropskega trga. Centre for european policy studies je v svoji študiji ugotovil, da sankcije niso imele očitnega vpliva na trgovino med EU in Rusijo. Rusija je v odzivu Evropsko unijo opozorila, da sankcije nimajo nobenega vpliva na razreševanje situacije na Krimu.

Več kot 5000 ljudi je v latvijski prestolnici Rigi protestiralo v podporo šolanju v ruskem jeziku. Latvijska vlada namreč uvaja šolanje izključno v latvijskem jeziku na šolah rusko govoreče manjšine. Uvedba naj bi bila končana v naslednjih treh letih in določa, da morajo biti predavanja večine predmetov na manjšinskih šolah v latvijščini. Rusko govoreči manjšini pripada skoraj 40 odstotkov Latvijcev, a je kljub temu edini uradni jezik Latvije latvijski. Leta 2012 je potekal referendum o priznanju ruščine za uradni jezik, a je proti glasovalo tri četrtine volivcev. Velik del rusko govorečih prebivalcev v Latviji nima latvijskega državljanstva, zaradi česar niso mogli glasovati na referendumu. Ob osamosvojitvi namreč Latvija ni podelila državljanstva prebivalcem, ki so se tja naselili v času Sovjetske zveze in ne govorijo latvijsko, zaradi česar danes v državi prebiva približno 300 tisoč takšnih ljudi brez latvijskega državljanstva.

Organizatorji včerajšnjega protesta pravijo, da niso proti učenju latvijščine, a da se borijo proti prisilni asimilaciji in zahtevajo vrnitev zakona o zaščiti manjšin iz leta 1919. Ta zakon je določal, da mora šolanje v manjšinskih šolah potekati v jeziku manjšine. Če protesti ne bodo uspeli prepričati vlade, načrtujejo referendum, na katerem se bo odločalo o jeziku poučevanja na manjšinskih šolah.

Irski letalski prevoznik Ryanair bo priznal sindikate pilotov. S tem skuša Ryanair preprečiti stavko pilotov, napovedano za 20. december. Nizkocenovni model družbe med drugim temelji na reševanju sporov med piloti in podjetjem na individualni bazi, preko podjetja, kar je omogočalo dokaj cenejše pogoje dela. Ryanair je po številu potnikov največji letalski prevoznik na področju EU. Družba pa sindikatov ne bo priznala brezpogojno. Njihov pogoj je, da morajo vsebovati odbore, ki bodo vsebovali le njihove pilote. Namreč nočejo pristati na pogajanja s piloti, ki delajo za druga podjetja.

Bivšega ruskega ministra za finance gospodarstvo Alekseja Uljukajeva je Moskovsko mestno sodišče obsodilo na 8 let zaporne kazni in malo manj kot 2 milijona evrov denarne kazni. Uljukajev je obsojen, ker je od vodje ruskega državnega naftnega giganta Rosnefta Igorja Sečina zahteval dvemilijonsko podkupnino. V zameno za podkupnino bi Sečin pridobil zeleno luč ministrstva za nakup regionalnega naftnega podjetja Bashneft. Poleg zaporne in denarne kazni je Uljukajeva doletela tudi osemletna prepoved služenja v javnih uradih po končani zaporni kazni. Uljukajev je vse obtožbe zanikal. Sečin, sicer dolgoletni Putinov zaveznik in prijatelj, pa se na štiri vabila na sojenje ni odzval. Uljukajev je bil zaradi korupcije aretiran novembra lani v pisarniških prostorih Rosnefta.

Člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so izglasovali stavko. Za stavko, ki jo je predlagal glavni odbor sindikata, je glasovalo skoraj 95 odstotkov glasujočih, glasove pa je po podatkih Sviza oddalo približno tri četrtine zaposlenih na zavodih, kjer deluje. Stavkovne zahteve vključujejo zvišanje osnovnih plač pedagoških in podpornih delavcev od vrtcev do univerz za enega do tri plačne razrede, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres v višini 1200 evrov za vse zaposlene v javnem sektorju s plačo enako ali nižjo od minimalne. Stavka je napovedana za 14. februar, začela pa se bo s protestnim shodom v Ljubljani.

Slovenska sekcija svetovne kampanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu jutri ob 10.30 organizira shod proti priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela. Naslovili so ga “Jeruzalem ni na prodaj!”. Začel se bo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike, potem pa se bo premaknil proti Prešernovemu trgu. Slovensko vlado hočejo s shodom pozvati k javni obsodbi ameriškega priznanja Jeruzalema kot prestolnice Izraela, ki ga opisujejo kot nepravnega, in kot legitimizacijo izraelske okupacije.

Protest bo jutri ob 15.00 uri potekal tudi na slovensko-italijanskem mejnem prehodu pri Rusi hiši, in sicer za pravice migrantov ter proti fašizmu. Transnacionalni protestni shod so poimenovali Človečnost dobrodošla, organizacija tega pa je nadaljevanje akcije v podporo migrantom, ki so pred kratkim izgubili zatočišče v goriškem predoru Bomba. Organizatorji želijo opozoriti na nečloveškost lokalnih oblasti in ostalih institucij, ki kratijo osnovne človekove pravice migrantom. Več informacij pa v napovedi protesta ob 17.45 na frekvenci 89,3 MHz.

OFF sta pripravila Rina in vajenec Matija.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

ne kratijo jim pravic. oni nimajo niti pravice imeti pravice

Ameriška zvezna komisija za komunikacije je ovrgla regulacije o internetni nevtralnosti.*

ma, internetna nevtralnost je dokaj problematičen pojem sam po sebi. po drugi strani, če spremljate malo razvojne direktive, ki se dogajajo na področju inovacij IKT, ki se nam obetajo v prihodnosti - to mogoče sploh ni niti tako slabo. kmalu bomo šli spet nazaj v stanje pred-digitalne dobe. če boš hotel, no vsaj skušal prečitati kaj in si ustvariti mnenje, pač ne boš šel gledat videa ali poslušat intervjuja ali gledat premičnih slikic - ker je danes tehnologija že tako daleč, da se bo to dalo vse regulirat, retuširat in prilagajat določenim interesom. tako da ... jah, internet bo kmalu dobil drugo kožo za različne sloje in segmente uporabnikov. tisti naivni bodo sledili k ovce, to bo kar zanimivo opazovati, kako daleč jih bo to pripeljajo in v kakšna Mister Bean stanja - sedaj tisti pa, ki bodo pravočasno se spomnili uporabljat možgane in se tudi zanašat nanje, jah, tem bo pa pač lažje. a ne?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.