Izrael in Maroko sta se dogovorila o vzpostavitvi polnih diplomatskih odnosov, je sporočil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Maroko je po Bahrajnu, Združenih arabskih emiratih in Sudanu tako četrta arabska država, ki je letos prekršila očitno preživeto stališče Arabske lige o neobstoječih diplomatskih odnosih z Izraelom, s katerim so pravkar naštete arabske države že podpisale mirovne sporazume in ga tudi formalno priznale kot državo, v ta “blok” pa lahko štejemo še Saudovo Arabijo, ki se neformalno sodelovanje za zdaj še trudi prikrivati. Maroko in Izrael sta diplomatske vezi začela vzpostavljati po začetku mirovnega procesa med Izraelom in Palestino leta 1994, nato pa je Maroko po izbruhu druge intifade na prelomu tisočletja odnose prekinil. Njihova ponovna vzpostavitev, ki jo je palestinsko gibanje Hamas označilo za “politični greh”, naj sicer ne bi spremenila stališča Maroka, ki še naprej zagovarja rešitev dveh držav.

Poleg novice o izraelsko-maroškem sodelovanju je Donald Trump naznanil tudi, da je v izteku svojega mandata podpisal odlok, ki priznava suverenost Maroka nad Zahodno Saharo, redko poseljenim ozemljem v Severni Afriki, ki je bilo do leta 1975 španska kolonija. Maroške oblasti so Zahodni Sahari pripravljene priznati avtonomijo, ne pa tudi dovoliti izvedbe referenduma o neodvisnosti, za katero si prizadeva Fronta Polisario, vojaško in politično krilo naroda Sahravijcev. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v odzivu na Trumpov odlok sporočil, da se stališče organizacije ni spremenilo in da si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja Zahodne Sahare na podlagi resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, torej z vzdrževanjem prekinitve ognja iz leta 1991 in vzpostavitvijo pogojev za izvedbo referenduma.

Nadaljujemo z vestmi z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Voditelji držav članic Evropske unije so naposled dosegli kompromis, ki odpravlja blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov. Madžarska in Poljska sta sprva nasprotovali sprejetju svežnja, v katerem sta združena sedemletni proračun Evropske unije in sklad za okrevanje po pandemiji COVIDA-19, ker bi ta črpanje sredstev pogojeval s spoštovanjem vladavine prava, ki pa jo državi, sploh ko govorimo o spoštovanju neodvisnosti sodišč, razumeta dokaj po svoje. Kompromisni dogovor vključuje dodatna pojasnila, sprejeta v obliki sklepov, med katerimi je bistvena možnost zamika zamrznitve evropskih sredstev zaradi kršenja do odločitve sodišča Evropske unije, ki bo presojalo, ali je mehanizem sploh legalen, odločitev pa je pričakovati šele leta 2022. Prav tako bo mehanizem, ki ureja izplačila ob sočasnem preverjanju spoštovanja pravnih načel, veljal samo za “naprej”, torej ga ne bo mogoče aplicirati na izplačila v prejšnjem proračunskem obdobju. 

Voditelji držav članic EU so na bruseljskem vrhu dosegli tudi dogovor o predvidenem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Namesto o 40-odstotnem zmanjšanju izpustov glede na leto 1990 so se sedaj dogovorili o 55-odstotnem. Kot je v odzivu zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je to odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora. Med najbolj zagrizenimi pogajalci je bila tudi tokrat Poljska, lani decembra edina država članica, ki se ni zavezala k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poljska je druga največja proizvajalka električne energije iz premoga in ena vodilnih izvoznic tega fosilnega goriva v Evropski uniji, znaten del njenega gospodarstva pa sloni na težki industriji. Čeprav za zdaj več podrobnosti še ni znanih, je poljska podpora dogovoru o zmanjšanju izpustov bržkone vezana na zagotovila o finančni pomoči v okviru evropskega zelenega dogovora, namenjeni tako imenovanemu zelenemu prehodu.

Bruseljski sklop novic zaključujemo z dogovorom o sankcijah proti Turčiji. Te so sprejeli na podlagi pravnega okvira, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in zemeljskega plina v ciprskem morju. Pravnim osebam grozi zamrznitev premoženja, fizičnim pa še prepoved potovanja v Evropsko unijo. Prav tako je prepovedano njihovo financiranje s strani fizičnih ali pravnih oseb iz Evropske unije. Voditelji držav članic EU so se posredno sicer izognili v zadnjem času mnogo bolj pereči temi, povezani s Turčijo, to je turško sondiranje morskih tal v vzhodnem Sredozemlju, kjer so pravice do izkoriščanja morskega dna še precej manj določene. To je v minulih mesecih preraslo v tiho tlenje vojaškega konflikta, ki ga je podžigala izvedba več vojaških vaj turške, grške in še nekaterih drugih mornaric na širšem območju, ki ga Grčija pojmuje kot izključno svojo gospodarsko cono, čeprav večji del le-te leži v turškem epikontinentalnem pasu. V zvezi s tem so v Bruslju pozvali k pripravi poročila o položaju v vzhodnem Sredozemlju, gospodarskih odnosih EU in Turčije ter možnostih nadaljnjega ukrepanja, o čemer bodo govorili na marčevskem vrhu naslednje leto.

Od oddaljenih do bližnjih izključnih gospodarskih con. Slovenski in italijanski zunanji minister Anže Logar in Luigi di Maio sta se na srečanju, ki je zaradi di Maiove samoizolacije po okužbi italijanske notranje ministrice Luciane Lamorgese z novim koronavirusom potekalo virtualno, zavzela za čimprejšen tristranski sestanek s hrvaškim ministrskim kolegom Gordanom Grličem Radmanom. Na srečanju bi govorili o izključni gospodarski coni v Jadranskem morju, začetek postopka razglasitve katere sta Italija in Hrvaška napovedali prejšnji teden. Zunanja ministra sta govorila tudi o režimu prehajanja slovensko-italijanske meje. V Italijo slovenski državljani namreč lahko vstopajo le ob predložitvi negativnega izvida testiranja na novi koronavirus, ker pa mejna črta ločuje številne slovenske družine, se pred božično-novoletnimi prazniki postavlja veliko vprašanj glede morebitnih izjem, ki pa jih zaenkrat še ni na vidiku.

Premier Janez Janša je pred sobotnimi pogovori z zdravniško stroko in gospodarstvom, ki jim bo sledila seja vlade, na kateri bodo odločali o sproščanju ali zaostrovanju ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa, v Bruslju povedal, da Slovenija svoje industrije ne bo ustavljala. Izpostavil je, da je pri tem referenčen načrt petih faz, manevrski prostor za sproščanje pa se nahaja le v posameznih statističnih regijah, ki imajo boljšo epidemiološko sliko.

Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta razpravljali o zamrznitvi minimalne plače. Dogovora niso dosegli. Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič predloga o zamrznitvi minimalne plače tudi ni v osnutku sedmega protikoronskega paketa, ki so ga prejeli socialni partnerji.