Na območju Izraela in Palestine je v zadnjih dneh prišlo do nove eskalacije nasilja. Nemiri so se pričeli na okupiranem območju Vzhodnega Jeruzalema in so vodili v spopad med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Povod za palestinske proteste je prisilno izseljevanje družin iz sosesk v Vzhodnem Jeruzalemu. Vrhovno sodišče je odločitev glede izselitev začasno odložilo, so pa bile odobrene izselitve na nižjih ravneh. V odziv na nasilje je gibanje Hamas z območja Gaze izstrelilo več raket proti mestu Aškelon na jugu Izraela, izraelska vojska pa je na to odgovorila s povračilnim napadom na več tarč v Gazi, kjer naj bi ob tem prišlo do več smrtnih žrtev. Eskalacija nasilja sovpada z mrtvim tekom v izraelski politiki, ki po že četrtem neuspešnem sestavljanju vlade v dveh letih pričakuje še pete predčasne volitve. Parlamentarne in predsedniške volitve, prve po petnajstih letih, pričakujejo tudi v Palestini, a se lahko zgodi, da bodo zaradi nasilja vnovič prestavljene. Kot pove Primož Šterbenc z Univerze na Primorskem, v tem lahko vidimo razlog za zaostrovanje razmer.

Izjava

Več v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Kitajska je objavila težko pričakovane rezultate štetja prebivalcev. V zadnjih desetih letih je prebivalstvo na Kitajskem naraslo z 1,34 na 1,41 milijarde ljudi, kar je nekoliko več od prvotnih ugibanj, a je povprečna rast v zadnjih desetih letih s tem vseeno najmanjša, odkar je Kitajska leta 1953 pričela z rednimi cenzusi. Starajoča se demografska slika predstavlja velik izziv za prihodnost kitajske politike. Najbolj vidno so se na to problematiko odzvali leta 2015, ko je bila dokončno preklicana tako imenovana “politika enega otroka”, nasledila pa jo je “politika dveh otrok”. Kljub temu je stopnja rodnosti od takrat strmo padla. V letu 2020 je bilo denimo zabeleženih 12 milijonov rojstev, kar je 18-odstotni padec od leta 2019 in najmanj od leta 1961. 

Vodja gruzijske opozicije Nikanor ‘Nika’ Melija je bil po treh mesecih izpuščen na prostost, potem ko je varščino zanj plačala Evropska unija. Melija je bil obtožen leta 2019 zaradi vloge pri organizaciji protivladnih protestov in spodbujanju nasilja. Aretiran je bil februarja letos, potem ko ni želel plačati povišane varščine pred pričetkom zaslišanj in so v parlamentu izglasovali odvzem njegove poslanske imunitete. Eskalacija napetosti na gruzijski politični sceni je sicer vidna vsaj od parlamentarnih volitev oktobra lani, ki jih je poražena Melijeva stranka Združeno narodno gibanje razglasila za prevaro. Zaradi krize je letos po aretaciji Melije odstopil predsednik države Giorgi Gaharija, ki se kot eden redkih politikov iz strank vladne koalicije ni strinjal z aretacijo Melije. Evropska unija je poleg plačila varščine poskušala tudi z mediacijo med sprtima stranema. Opozicijski poslanci naj bi se v zameno za nekatere reforme vrnili v poslanske klopi.

Korak v boju z dlje časa trajajočo politično krizo so naredili tudi v gruzijski južni sosedi Armeniji. Tam poslancem že drugič ni uspelo izglasovati mandatarja, s čimer so izpolnili pogoj za razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev. Nanje se Armenci pripravljajo, odkar je aprila, po mesecih protestov in vsesplošnega nezadovoljstva z razpletom vojne v Gorskem Karabahu, odstopil predsednik vlade Nikol Pašinjan. Kot veleva armenska ustava, do predčasnih volitev lahko pride takrat, ko parlamentu dvakrat ne uspe izglasovati novega predsednika vlade. Za izpolnitev te procedure se je v dogovoru z opozicijo za ta položaj “potegoval” Pašinjan, ki bo do predčasnih volitev še deloval v tej vlogi. Predčasne volitve bodo po njegovih besedah verjetno potekale 20. junija.

Evropska unija je zaradi nepravočasnih dobav cepiva vložila že drugo tožbo proti podjetju AstraZeneca. Kot je povedal njen tiskovni predstavnik Stefan De Keersmaecker, Evropska unija želi, da sodišče podjetju naloži, da dostavi dodatnih 90 milijonov odmerkov cepiva. AstraZeneca je primarno načrtovala dobavo 300 milijonov odmerkov do konca junija, a ji bo zaradi zamud uspelo dostaviti največ 100 milijonov odmerkov.

Svet Javne agencije za knjigo je vladi predlagal, da za novega vršilca dolžnosti direktorja agencije imenuje Dimitrija Rupla. Rupel naj bi kot v. d. direktorja agencije nadomestil Sebastjana Eržena, ki funkcijo opravlja od razrešitve bivše direktorice Renate Zamida novembra lani. V tem času je agencija objavila javni razpis za delo direktorja agencije, a se do roka, 8. marca, ni prijavil nihče. Erženu funkcija preneha s 1. junijem, potem pa naj bi se vršenje dolžnosti prestavilo na Ministrstvo za kulturo. Svet agencije je zato soglasno sklenil, da za novega kandidata v tem času predlaga Rupla, ki je pripravljenost za kandidaturo tudi že potrdil. Nov javni razpis za direktorja agencije naj bi bil objavljen 14. maja.

Poslanci koalicijskih strank SDS, NSi in SMC so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog predvideva 100-odstotno financiranje obveznih programov zasebnih osnovnih šol in 85-odstotno kritje sredstev izvajanja obšolskih dejavnosti. Gre za novega v vrsti predlogov za ureditev financiranja osnovnošolskih programov, potem ko je že decembra leta 2014 ustavno sodišče odločilo, da je različno financiranje javnih in zasebnih osnovnošolskih programov neustavno. Zasebnim osnovnim šolam država trenutno zagotavlja 85-odstotno kritje sredstev za obvezne programe. Nazadnje je pred dvema letoma neuspeli predlog podal takratni minister za šolstvo Jernej Pikalo. Največja razlika s sedanjim predlogom je financiranje razširjenega programa zasebnih šol, ki je bilo po takratnem predlogu izključeno iz državnega financiranja, novo vložena novela sedanje koalicije pa za te programe, kot rečeno, predlaga 85-odstotno kritje.