Jerkičinega protežiranca OFF
Ameriška vlada je predlagala načrt za 60-dnevno prekinitev ognja v Gazi. Načrt predvideva izpust 28 od 58 živih izraelskih talcev iz Gaze, izpust nekaj več kot 1200 palestinskih zapornikov in predajo trupel 180 Palestincev. Preostalih 30 izraelskih talcev bi palestinsko odporniško gibanje Hamas izpustilo po uveljavitvi dokončnega premirja. Med prekinitvijo ognja bi izraelska vojska morala dovoliti vstop humanitarne pomoči v enklavo. Dostavljali bi jo Rdeči polmesec, Rdeči križ in agencije Združenih narodov. Iz Hamasa sporočajo, da predlog še preučujejo, da pa v trenutni obliki ne vključuje zadostnih zagotovil za trajno premirje po izteku prekinitve ognja oziroma za njegovo spoštovanje z izraelske strani. Prav tako ne zagotavlja dejanskega prostega dostopa humanitarne pomoči v Gazo. Tiskovna predstavnica ameriškega predsednika Karoline Leavitt je sporočila, da se izraelska vlada s predlogom strinja.
Izraelska genocidna vojska je medtem ponovno streljala na Palestince, ki so prišli po pošiljke hrane na distribucijsko postajo ameriško-izraelske kvazihumanitarne organizacije v okupiranem Necarimskem koridorju južno od mesta Gaza. Pri tem je ranila 20 ljudi. V bombardiranju Džabalije je izraelska vojska ubila vsaj 10 ljudi. Pred tem je bombardirala območje Rafe in Han Junisa. Poleg tega je izraelska vojska Palestincem na petih okrožjih na severu enklave in v mestu Gaza izdala ukaz za izselitev, oziroma evakuacijo, kot temu pravijo sami.
Kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi je podpisal konvencijo o ustanovitvi Mednarodne organizacije za mediacijo v Hongkongu. Sopodpisnic konvencije in s tem soustanoviteljic mednarodnega mediacijskega sodišča v Hongkongu je še 31 držav, med drugim Srbija, Venezuela, Pakistan in Papua Nova Gvineja. Ustanovni ceremoniji v Hongkongu so prisostvovali še predstavniki okrog 60 držav in 20 mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi. Sodišče bi posredovalo v sporih med državami, med državami in državljani drugih držav in med zasebnimi pravnimi osebami iz različnih jurisdikcij. Po trditvah hongkonške vlade je novoustanovljeno sodišče primerljivo z Meddržavnim sodiščem Združenih narodov in Stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu. Podobno mediacijsko sodišče je leta 2019 ustanovila singapurska vlada, sporazum o uveljavljanju njegovih odločitev pa je podpisalo 46 držav, med njimi Kitajska in Združene države. Singapursko mediacijsko sodišče za razliko od hongkonškega svoje pristojnosti omejuje na območje jugovzhodne Azije in Indije.
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je zamrznilo odločitev sodišča Združenih držav za mednarodno trgovino o razveljavitvi carin, ki jih je aprila uvedel predsednik Donald Trump. Tako imenovane recipročne dodatne carine s tem ostajajo v veljavi do končne odločitve prizivnega sodišča o pritožbi vlade na ugotovitve sodišča za mednarodno trgovino. Ameriško trgovinsko sodišče je pred tem odločilo, da je predsednik prekoračil svoja pooblastila, saj bi po ustavi morali biti trgovinski odnosi z drugimi državami izključno v pristojnosti parlamenta. Trump je trdil, da trgovinski primanjkljaj pomeni izredne razmere, po ugotovitvi sodišča pa niti izredna predsedniška pooblastila ne vključujejo reguliranja trgovine.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je razveljavilo zakone Republike Srbske, ki jih je parlament entitete sprejel konec februarja v odgovor na obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Sodišče je obrazložilo, da entitetni parlament nima pooblastil za sprejemanje zakonov o institucijah na državnem nivoju in da zakoni dejansko ukinjajo državno oblast nad Republiko Srbsko. Zakon o prepovedi delovanja institucij Bosne in Hercegovine je na ozemlju Republike Srbske prepovedal delovanje tožilstva in sodišč BiH, visokega sodnega in tožilskega sveta ter policijske Državne agencije za preiskave in zaščito. Poleg tega je parlament sprejel spremembe kazenskega zakonika, zakon o posebnem registru ter zakon o javnosti dela neprofitnih organizacij. Zaradi teh zakonov je tožilstvo Bosne in Hercegovine proti predsedniku Republike Srbske sprožilo preiskavo in izdalo nalog za prijetje zaradi napada na ustavni red. Sodišče Bosne in Hercegovine je februarja Milorada Dodika na eno leto zaporne kazni in šestletno prepoved opravljanja položaja predsednika entitete obsodilo zaradi neupoštevanja odlokov visokega predstavnika Christiana Schmidta.
Sindikat policistov je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja prijavil inšpektoratu za delo zaradi neupoštevanja pripomb sindikata pri reorganizaciji Centra za varovanje in zaščito. V sindikatu policistov menijo, da je minister v postopku reorganizacije centra kršil zakonodajo, ki ureja zaposlovanje javnih uslužbencev, in sicer z nesistemsko umeščenostjo notranje organizacijske enote, napačnim formiranjem podrejene enote in napačno opredelitvijo del in nalog zaposlenih ter njihovih delovnih mest. Po reorganizaciji bi center spadal pod Urad za varnost in zaščito in ne bi bil več enota Generalne policijske uprave. Zaposleni bi tako najprej izgubili zaposlitev na upravi, nakar bi jih ponovno zaposlili na uradu, zaradi česar se v sindikatu bojijo možnosti političnega kadrovanja. Sklep o reorganizaciji centra za varovanje in zaščito je vlada sprejela aprila, akt pa je minister podpisal v začetku tega meseca.
Na izrednem kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so delegati in delegatke sindikatov za novega predsednika zveze izvolili Andreja Zorka. Proti Zorku sta kandidirala generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva David Švarc, ki se je prebil v drugi krog glasovanja, in podpredsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Dušan Kaplan. Zorko je do sedaj opravljal funkcijo izvršnega sekretarja za sistemska vprašanja in socialni dialog Zveze svobodnih sindikatov. Glasovanje je potekalo po napovedanem predčasnem odhodu dosedanje predsednice Lidije Jerkič. Več o menjavi sindikalnega vodstva v Kultivatorju ob petih.
Dodaj komentar
Komentiraj