Kandidat Muslimanskega bratstva Mohamed Mursi je v nedeljo  razglasil zmago v drugem krogu predsedniških volitev, po tem, ko je po neuradnih rezultatih dobil 900.000 več glasov kot nekdanji premier v vladi Hosnija Mubaraka, Ahmed Shafik. Slednji ne priznava zmage Mursija ter Mursijev štab obtožuje volilne prevare. Uradne rezultate se še pričakuje. Vpričo razpustitve parlamenta s strani Vojaškega sveta, sicer na pobudo Ustavnega sodišča, pa se je oglasil Washigton, ki od egiptovske vojske zahteva predajo oblasti civilni oblasti. V kolikor tega ne bi naredili, Združene države Amerike kot vselej pripravljajo temu primerno grožnjo, kar vključuje prekinitev vojaške in civilne pomoči v vrednosti nekaj milijard dolarjev. ZDA zagotovo niso na strani Shafika, tako predstavnica State Departmanta Victoria Nulad izjavlja, da bodo ZDA imele Egipt pod budnim očesom, poleg tega pa namerava dati egiptovskim vojnim vladarjem jasne smernice za vzpostavitev oblasti, ki bi si jo ZDA tako rekoč želele.

Kurdski uporniki iz vrst Kurdske delavske stranke so napadli turške vojaške enote na jugovzhodu Turčije v območju province Hakkari. V spopadu je bilo poškodovanih 16 turških vojakov. Kurdski uporniki se v tem delu Turčije borijo za neodvisnost že od leta 1984, kar pa je zahtevalo že na deset tisoče žrtev. Napad se je zgodil vpričo napovedi premiera Tayyipa Erdogana, da bo 75 milijonska kurdska manjšina dobila več kulturnih pravic, med njimi izvajanje pouka v šolah v kurdskem jeziku. Kurdska delavska stranka, kot drugi, so sicer zahtevali pravico do poteka celotnega izobraževanega procesa v kurdščini.

Sodišče v Mjanmaru je dosodilo smrtno kazen dvema moškima, ki sta bila obsojena za posilstvo in umor budistke. Zločin je sprožil lokalne nemire, v katerih je umrlo 50 ljudi, regijo je v zadnjem času, zaradi strahu pred nasiljem, zapustilo več kot 30.000 ljudi. Reakcionistične reakcije  tako muslimanskih kot tudi  budističnih skupnosti v Mjanmaru niso nič novega. Umor 27-letnice je namreč sledil po tem, ko je skupina budistov linčala tri pripadnike muslimanske skupnosti. Sodba sodišča je sicer sprožila polemike v širši civilni družbi. Zadnja državna eksekucija se je namreč v Mjanmaru zgodila leta 1988.

Bolgarska policija je v Sofiji pridržala devet aktivistov, ki so v sklopu protestov proti vladnim načrtom o gradnji novih smučišč v Rilskem gorovju izražali svoje mnenje. Protesti sicer potekajo od prejšnjega četrtka. Sodelujočih je okoli 1.500 aktivistov, ki zahtevajo naravo in ne beton. Jabolko spora je nedavno sprejet amandma h gozdnemu zakonu. Le-ta omogoča gradnjo smučišč z vso potrebno infrastrukturo na spornih področjih Rilskega gorovja. Z amandmajem je Bolgarska oblast omogočila gradnjo na sicer zaščitenih področjih gorovja. Aktivisti pa od predsednika  Plevnelieva zahtevajo veto na omenjeni zakon.

Na okrogli mizi, ki je potekala v kavarni Kinadvor se je v okviru festivala migrantskega filma govorilo na temo izkoriščanja delavcev. Sodelujoči so izpostavili vse večjo problematiko nepravičnega delovanja tako delodajalcev kot tudi nadzornih organov držav v Evropi. Moderne evropske družbe se gradijo na račun tistih, ki so za svoje delo plačani ravno toliko, da lahko preživijo. O nivoju izkoriščanja delovne sile v Sloveniji smo vprašali Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Izjava je v oddaji

Na okrogli mizi so izpostavili tudi situacijo delavcev v podružni tovarni Gorenja v srbskem mestu Stara Pazova. Govori Lukič:

Izjava je v oddaji

Po propadu nekdaj velikih gradbenih podjetij v Sloveniji, SCT-ja - nostalgični časi, ko je to podjetje veselo gradilo bunkerje za odstavljena in ubita voditelja trdih rok, iraškega Sadama Huseina in libijskega Moamerja Gadafija, so le še preteklost; dalje - velenjskega Vegrada, v katerem je glavno vlogo njegovega propada odigrala nekdanja direktorica Hilda Tovšak s sodelavci, se podobno že nekaj časa dogaja tudi v ajdovskem Primorju. Pri zadnjem domačem gradbenem velikanu, ki še ima reference oziroma je sposoben zgraditi infrastrukturne projekte, ki jih načrtuje slovenska država v energetiki in infrastrukturi, pa lahko veliko mero odgovornosti za trenutno stanje pripišemo sedanji vladi. Bojan Kramer, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Primorsko in Notranjsko, nam je pojasnil, koliko je do tega trenutka slovenska država oziroma vlada pri perečem socialnem problemu za celo regijo pomagala pri potopu Primorja? 

Izjava je v oddaji

Na pogorišču Primorja še vedno kljub dolgovom, ki jih gradbeno podjetje dolguje zaradi neizplačanih plač in prispevkov, vztraja 750 delavcev. V primeru Primorja gre po besedah Bojana Kramerja v glavnem za domačo delovno silo ali pa delavce, ki že imajo urejeno državljanstvo. Migrantov naj bi bilo v Primorju okoli 15 odstotkov. Zaradi vse večje socialne stiske pa se vse več delavcev za pomoč obrača na dobrodelne območne organizacije, nanje se je v preteklih dneh obrnilo več kot 50 delavcev Primorja. Večji osip pa pričakujejo v prihodnjih dneh. Bojan Kramer.      

Izjava je v oddaji

Gibanje 15o s sloganom „Zavrni zategovanje pasov! Izrazi svoje potrebe in želje! Zahtevaj dohodek, blaginjo in skupno!“ z Blokupacijo oziroma zasedanjem javnega prostora pred zgradbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, stopa na pot varčevalnim ukrepom in sistematičnemu razlaščanju ter blokiranju generacije mladih. Priprave na Blokupacijo bodo potekale pred  omenjenim ministrstvom ob 18ih. Kakšni so njihovi cilji in strategije zasedbe javnega prostora pred ministrstvom med 27. in 30. junijem, nam bo povedala aktivistka Asja Hrvatin:

Izjava je v oddaji

OFF so pripravili Luka Počivalšek ter Marko Kraševec in Aleksandra Đurđević.