V ruskih mestih, med drugim v Moskvi, Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu, so se odvijali protivojni protesti, in sicer kot odziv na mobilizacijo rezervistov z vojnimi izkušnjami, ki jo je zaukazal predsednik Vladimir Putin. Po informacijah ruske nevladne organizacije OVD-Info so protesti potekali v 38 ruskih mestih, pridržanih je bilo najmanj 1300 ljudi. Za udeležbo na tovrstnih protestih ali pa le za pozivanje k protestom na internetu lahko posameznika po trditvah moskovskega tožilstva doleti tudi do 15-letna zaporna kazen. Protestniki so lahko preganjani po zakonu o prepovedi širjenja lažnih novic, ki se tičejo ruske vojske in njene vojaške operacije v Ukrajini.

Na delno mobilizacijo so se odzvali tudi predstavniki Latvije, Litve in Estonije. Estonski zunanji minister je sporočil, da pobeg pred mobilizacijo ne predstavlja zadostne podlage za podelitev azila ruskim dezerterjem. Njegov latvijski kolega je za zavrnitev ruskih prebežnikov navedel varnostne razloge, z litovskega notranjega ministrstva pa so sporočili, da bodo vsako prošnjo za azil obravnavali ločeno.

Severnoatlantsko vojaško zavezništvo, znano kot Nato, je na urjenje na Kosovo v okviru mirovne misije KFOR poslalo rezervne enote zaradi strahu pred ponovnimi nemiri. Približuje se namreč rok za preregistracijo vozil in pridobitev kosovskih registrskih tablic, določen na 31. oktobra, to pa moti Kosovske Srbe. Točnega števila prihajajočih rezervistov še niso sporočili, šlo pa bo za enoto v velikosti bataljona, kar običajno pomeni od 500 do 1000 vojakov. Sicer je na Kosovu že okoli 3700 pripadnikov Severnoatlantskega zavezništva.

Britanska vlada nove konservativne premierke Liz Truss je odpravila prepoved frackinga. Z okoljsko spornim hidravličnim lomljenjem, s katerim pridobivajo zemeljski plin, želijo britanske oblasti povečati domačo proizvodnjo tega energenta. Moratorij na fracking je bil uveden leta 2019, ponovna uvedba pa je razhudila okoljevarstvenike, saj je s hidravličnim lomljenjem povečana možnost onesnaženja podtalnice, prav tako pa se povečuje možnost potresov. Ravno zaradi znanstvene študije, ki je dokazovala povezavo med frackingom in potresno aktivnostjo, so fracking sicer prepovedali.

Ameriška centralna banka ali Fed je letos še petič dvignila ključne obrestne mere. Fed jih je tokrat dvignil za 0,75 odstotne točke, tako so ključne obrestne mere zdaj med 3 in 3,25 odstotka in so najvišje od začetka leta 2008. Napovedali so tudi, da bodo osrednje obrestne mere ob koncu leta 2023 okoli 4,6 odstotka. Z višanjem obrestnih mer želijo zajeziti hitro naraščajočo inflacijo. Guverner centralne banke Jay Powell v odgovoru na novinarsko vprašanje sicer ni želel izključiti možnosti, da bo agresivno zviševanje obrestnih mer vodilo v recesijo.



Odločitvi Feda je že sledila angleška centralna banka, ki je osrednje obrestne mere zvišala za pol odstotne točke. To je že sedmi dvig obrestnih mer v manj kot letu dni. Osrednje mere so sedaj na 2,25 odstotka. Angleška centralna banka ocenjuje, da bo Združeno kraljestvo kmalu v recesiji, saj v tretjem četrtletju pričakuje zmanjšanje bruto domačega proizvoda za desetinko odstotne točke. Prav za toliko se je BDP zmanjšal že v obdobju od aprila do konca junija.

Od centralnih bank še v centralno Azijo. Kazahstanski predsednik Kasim Tokajev je izdal dekret, s katerim je za 20. november razpisal predčasne predsedniške volitve. Pred tem je Tokajev s spremembo ustave podaljšal trajanje predsedniškega mandata s pet na sedem let. Tokajev je z razpisom predčasnih predsedniških volitev minimiziral možnosti za izgubo javne podpore, medtem ko se obeta ohladitev gospodarstva in ko so geopolitične razmere v regiji in po svetu vse burnejše. Kasim Tokajev je glavni favorit za zmago; na junijskih volitvah leta 2019 je osvojil kar 70 odstotkov vseh glasov. Za svojega naslednika ga je pred tem izbral nekdanji dolgoletni predsednik Nursultan Nazarbajev.

Špansko ministrstvo za delo je oglobilo dostavno podjetje Glovo zaradi kršenja delovnopravne zakonodaje. Zakon, ki je v veljavi od avgusta lani, od digitalnih dostavnih platform med drugim zahteva, da voznike redno zaposlijo. Pred uveljavitvijo zakona je bila večina zaposlenih voznikov zunanjih sodelavcev, ki so za Glovo delali kot samostojni podjetniki. Dobrih 63 milijonov evrov globe bo morala plačati katalonska veja podjetja, slabih 16 milijonov evrov pa podružnica v Valenciji. Inšpektorji so ugotovili, da je bilo okoli 10.600 delavcev v podjetju lažno samozaposlenih, čeprav so izpolnjevali pogoje za polno zaposlitev v podjetju. Ministrstvo je podjetju ob kazni tako še naložilo, da mora te delavce zaposliti. Glovo je bil ustanovljen leta 2015 v Barceloni, največji delničar podjetja pa je nemško podjetje Delivery Hero.

V ekvadorski prestolnici Quito so se pred tamkajšnjo policijsko upravo zbrali protestniki zaradi umora 34-letne odvetnice Maríe Belén Bernal. Pogrešana je bila 11 dni pred odkritjem njenega trupla na hribu, oddaljenem dobrih 5 kilometrov od policijske akademije, kjer so jo nazadnje videli. Tam je obiskala svojega moža, sicer policijskega načelnika in inštruktorja na akademiji, Germána Cáceresa, ki je tudi glavni osumljenec in je že od njenega izginotja na begu. Po podatkih nevladne organizacije Aldea so partnerji od začetka leta v Ekvadorju zagrešili vsaj 206 femicidov.

Golobovi vladi se obeta še druga interpelacija. Slovenska demokratska stranka je namreč vložila interpelacijo zoper zunanjo ministrico in predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Slovenska demokratska stranka ministrici očita odpoklic veleposlanika v Združenih državah Toneta Kajzerja, ki je po mnenju Janševe stranke nezakonit. Kajzer je po mnenju vlade nepooblaščeno slikal depešo notranjega ministrstva in jo poslal nekdanjemu premierju ter vodji opozicije Janezu Janši. Predsednik države Borut Pahor je s stisnjenimi zobmi podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika, vendar meni, da je bil ta nesorazmeren, saj Kajzerjeva kršitev ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese. Več o očitkih zunanji ministrici poslanec SDS Franc Breznik:

Izjava

Danes se uradno začenja volilna kampanja za predsedniške volitve. Kampanja bo trajala 30 dni oziroma do 21. oktobra do polnoči. Prvi krog predsedniških volitev bo v nedeljo, 23. oktobra. Iz stranke Levica so sporočili, da bo kandidat njihove stranke za predsednika poslanec Miha Kordiš. Tako je odločil svet stranke. Kordiš, ki velja za enega bolj znanih poslancev, želi predsedniški funkciji povrniti vsebinsko težo, postavil pa se bo, citiramo, »za trgovko, medicinsko sestro in industrijskega delavca«. Konec citata. Koordinator stranke Luka Mesec je zatrdil, da bo Kordiš »prijetno presenečenje« volitev. V najmanjši koalicijski stranki tako za predsednika ne bodo podprli evropskega poslanca socialdemokratov Milana Brgleza, o podpori katerega se v Gibanju Svoboda še niso dokončno izrekli.

OFF sta pripravila vajenka Zala in Urh.

Vir fotografije: Wikimedia commons