Kurd-off

Kurd-off

Aktualno-politična novica
28. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Poročilo, namenjeno Varnostnemu svetu Združenih narodov, kritizira vojaško delovanje Savdske Arabije v Jemnu. V poročilu je ugotovljena že dlje časa poznana javna skrivnost, da so letalske sile Savdske Arabije sistematično bombardirale civilne objekte, kot so na primer begunska taborišča, šole, bolnišnice in mošeje. Poročilo izpostavlja tudi pomembno vlogo, ki jo je v jemenski vojni igrala Velika Britanija. Med drugim je poudarjeno, da so britanske sile bile prisotne tudi v nadzornih centrih za bombardiranja, izpostavlja pa tudi prisotnost in veliko razsežnost orožarskih poslov med Veliko Britanijo in Savdsko Arabijo. Po besedah britanske nevladne organizacije Campaign Against Arms Trade so orožarski posli med državama samo v letu 2015 znašali približno 3,9 milijard evrov, Velika Britanija pa Savdski Arabiji dobavlja tudi težjo opremo in orožje, kamor sodijo tudi lovska letala. Spomnimo, da je humanitarna organizacija Human Rights Watch novembra Združene države Amerike že obtožila logistične in obveščevalne podpore bombnim napadom Savdske Arabije.

V delu kurdskega mesta Djarbakir še vedno ostaja v veljavi stroga policijska ura, prav tako turške varnostne sile izvajajo nadzor. Iz mesta se javlja Miha Turk, član RŠevega dopisništva v Kurdistanu.

Izjava

Sudanski predsednik Omar al-Bašir je izdal ukaz o odprtju meje z Južnim Sudanom. Meje med obema državama so odprte prvič po letu 2011, ko je jug stare države razglasil samostojnost.  Razmere med državama se v zadnjem času vidno umirjajo, odprtje meje namreč sledi ukazu južnosudanskega predsednika Salve Kiira o umiku vojaških sil s severne meje, pred tem pa je al-Bašir že pristal na zmanjšanje višine prispevka na južnosudansko nafto, ki državo seka z naftovodi.

Nadaljujemo na evropskih tleh. Francoska ministrica za pravosodje Christiane Taubira je odstopila zaradi nedavno predlaganega zakona, ki bi odvzel francosko državljanstvo posameznikom, ki imajo več kot eno državljanstvo in so obsojeni terorizma. Nov predlog zakona bi takšna pooblastila razširil zgolj na posameznike, ki so rojeni v Franciji, saj obstoječa zakonodaja že dopušča odvzem državljanstva osebam, ki so obsojene terorizma in so rojene v tujini. Treba je še dodati, da tudi zaradi določil mednarodnega prava ta ukrep ne bo veljal za osebe z zgolj francoskim državljanstvom. V Franciji sicer še vedno velja izredno stanje, zaradi česar imajo francoske oblasti na voljo dodatne represivne ukrepe, kot je na primer prepoved zborovanj in demonstracij ter lažje odreditve hišnega pripora.

Italijanski senat začenja z razpravo o predlogu, ki bi izboljšal položaj istospolnih partnerjev. Sam predlog še vedno ne dopušča možnosti poroke istospolnih parov, obravnava pa pravice, kot sta pravica do posvojitve otrok in pravica do dedovanja. Po predlogu naj bi homoseksualnemu partnerju bila dovoljena posvojitev biološkega otroka svojega partnerja, ampak le pod pogojem, da ta otrok ne bo imel priznanega drugega starša. Predlog zakona dopušča tudi možnost dedovanja in prejemanja pokojnine ob smrti partnerja. Tako kot v Sloveniji pa je za politično desnico v Italiji najbolj problematična možnost posvojitve otrok. Da posvojitvi najbolj nasprotujejo predvsem katoliške organizacije, podobnost političnih pozicij le še povečuje.    

Ostajamo v Italiji. Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager in italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan sta dosegla dogovor za reševanje italijanskih bank, ki močno spominja na sistem slabe banke. Po tem predlogu bodo italijanske banke prodale rizične terjatve privatnim investitorjem, pri čemer bodo te terjatve zavarovane s strani vlade. Italijanske banke imajo skupno trenutno 350 milijard rizičnih terjatev, kar je več kot šestina vseh kreditov.

Švedska je še lani spadala med države, ki so sprejele večje število beguncev, saj jih je tekom lanskega leta sprejela več kot 160’000, sedaj pa se je pridružila Nemčiji in Avstriji kot država, ki begunce deportira. Po besedah švedskega notranjega ministra Andersa Ygemana naj bi država deportirala med 60 in 80 tisoč zavrnjenih azilantov, sama deportacija pa naj bi potekala s čarterskimi poleti. Ta poteza pa ni popolnoma nepričakovana, saj sta zaostrovanje azilne politike in krepitev mejnega nadzora trend, ki je v preteklih tednih zajel tudi skandinavske države. Spomnimo, da je v začetku januarja ponovno bil uveden mejni nadzor med Švedsko in Dansko, najbolj aktualen razvoj dogodkov v tej smeri pa je torkovo sprejetje danske zakonodaje, ki med drugim predvideva zaseganje osebnega premoženja beguncem in podaljšanje obdobja, po katerem je možna priselitev begunčeve družine, na tri leta.  

Nadaljujemo na Balkanu. Črnogorski premier Milo Đukanović je s strani parlamenta dobil izglasovano zaupnico za nadaljevanje svojega dela na čelu vlade. V podporo premierju je glasovalo 42 od 81 poslanecev, za zadostno število glasov pa je poskrbela opozicijska stranka Pozitivna Črna Gora. V zameno za podporo opozicije je Đukanović predhodno ponudil ugodne vladne sedeže, in sicer ministrske sedeže za kmetijstvo, notranje zadeve, finance in delo, prav tako tudi položaj namestnika premierja. Proti zaupnici je glasovala dolgoletna zaveznica vladajoče Demkoratične stranke socialistov in nekdanja koalicijska stranka socialdemokratov.

Mednarodni pregled dogajanja zaključujemno z javljanjem  sodelavca Arneja Zupančiča iz RŠevega dopisništva v Prištini.

Izjava

[Vsebine nastajajo v okviru projekta “Svetovljanska Evropa” platforme SLOGA]

Študentska Iskra je organizirala protest, na katerem je zahtevala odstop rektorja Ljubljanske univerze Ivana Svetlika. Naslavljali so tudi problematiko prekarno zaposlenega univerzitetnega osebja in neupravičenega izplačevanja dodatkov, postavili pa so tudi zahtevo po demokratizaciji univerze. Protest se je pričel opoldne na Kongresnem trgu, končal pa se je ob dveh popoldne. Protesta se je udeležilo slabih 100 ljudi. Posnetek javljanja s protesta in izjave organizatorjev je dostopen na naši spletni strani.

Ministrstvo za kulturo pa nadaljuje križarski pohod za uveljavljanje slovenske glasbe v medijih z novelo zakona. Novela med drugim vključuje, da mora medijski program najmanj 60 odstotkov vse slovenske glasbe predvajati v času med 6 in 19 uro, s čimer hoče zmanjšati delež slovenske glasbe, ki ga mediji predvajajo ponoči. Združenje radiofuznih medijev, ki deluje v okrilju Medijske zbornice v Gospodarski zbornici,  opozarja, da novela od radijskih postaj zahteva tudi arhiviranje večjega števila podatkov, kar bi povečalo njihove stroške obratovanja. Novelo zakona komentira direktorica Medijske zbornice Irma Butina:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Klemen in Jošt.

 

Djarbakir:

 

   

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness