Kurzevih volitev nas je Strache OFF

Kurzevih volitev nas je Strache OFF

Aktualno-politična novica
16. 10. 2017 - 15.00
 / OFF

Danes ob desetih dopoldan je potekel rok, ki ga je španska vlada dala katalonski regionalni vladi pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, da se izjasni, ali je avtonomna regija prejšnji torek razglasila neodvisnost ali ne. Puigdemont naj bi z odgovorom “ja” ali “ne” razjasnil, ali je na torkovi seji, kjer je simbolični deklaraciji neodvisnosti zavoljo odprtja dialoga z vlado v Madridu sledila zamrznitev te deklaracije, tudi uradno razglasil neodvisnost. Po besedah španskega ministra za pravosodje Rafaela Catale naj bi bil odgovor, ki ga je Puigdemont v pismu poslal premierju Marianu Rajoju, nezadovoljiv. Na jasno vprašanje naj ne bi podal jasnega odgovora, vlada pa pismo še preučuje. Poleg današnjega roka za razjasnitev deklaracije je španska vlada političnemu vodstvu Katalonije dala čas še do četrtka, da odgovor in odločitev premisli. V primeru potrditve deklaracije o samostojnosti naj bi nato sledila zamrznitev statusa Katalonije kot avtonomne regije ter prevzem nadzora nad njenimi institucijami s strani vlade v Madridu.

Papež Frančišek je v nedeljo na svečani kanonski maši 35 mučenikov katoliške veroizpovedi povzdignil v svetniški status. Med novimi svetniki, katerih kanonizacijo je na trgu svetega Petra v Vatikanu spremljalo več kot 35.000 ljudi, je trideset brazilskih mučenikov, preganjanih s strani nizozemskih kalvinistov leta 1645, dva duhovnika iz Italije in Španije ter trije otroci, stari med 12 in 13 let. Slednji so bili pripadniki predkolumbijskega plemena Talaxcaltec in so bili ubiti okoli leta 1520, ker se po tem, ko so jih Evropejci pokristjanili, niso želeli spreobrniti nazaj v svojo tradicionalno veroizpoved. Kanonizirane je papež navzočim predstavil kot sijajne priče Božji besedi in zgled vsem vernim dušam.

Na regionalnih volitvah v Venezueli so v nasprotju s pričakovanji opozicije in nekaterih javnomnenjskih agencij veliko večino guvernerskih mest zasedli kandidati Socialistične stranke predsednika Nicolasa Madura. Opozicijskim kandidatom je ob 61-odstotni volilni udeležbi uspelo zagotoviti zgolj 6 izmed 23-ih guvernerskih mest, 17 so jih ob povprečni 54-odstotni podpori zasedli socialisti. Razglasitvi neuradnih rezultatov so kmalu sledile ponovne obtožbe o domnevnih volilnih nepravilnostih s strani poražencev, večinoma vezanih na postavitev volilnih skrinjic in oblikovanje seznamov kandidatov. Nacionalni volilni svet je obtožbe že označil za neutemeljene in opozicijske predstavnike pozval, naj obtožbe podkrepijo s konkretnimi dokazi. Maduro pa je novoizvoljene kandidate, še posebej opozicijske, opomnil, da bodo morali svojo zvestobo priseči julija izvoljeni ustavodajni skupščini, in ne kongresu, kjer ima opozicija glasovalno večino.

Avstrijske predčasne parlamentarne volitve so prinesle še eno zmago političnim organizacijam evropske desnice. Največ, 31,6 odstotkov glasov in 62 poslanskih mest, je prejela Avstrijska ljudska stranka pod vodstvom 31-letnega Sebastiana Kurza, dosedanjega avstrijskega zunanjega ministra. Na drugem in tretjem mestu sta z manj kot odstotno točko razlike pristali Socialdemokratska stranka in Svobodnjaška stranka. Prva si obeta 53, druga pa 51 poslanskih mest. Parlamentarni prag bosta prestopili še Nova Avstrija in Liberalni forum, krajše NEOS, in lista bivšega člana Zelenih, Petra Pilza, ki jima bo najverjetneje pripadlo 10 in 8 mest. Zeleni, ki so na volitvah leta 2013 osvojili 24 sedežev, so tokrat doživeli popoln poraz, saj niso dosegli niti 4-odstotnega parlamentarnega praga. Glede na rezultate se z veliko verjetnostjo prikazuje desna koalicija Ljudske stranke in Svobodnjakov, kar je Heinz-Christian Strache, predsednik stranke Svobodnjakov, pospremil z besedami: “Vse to kaže, da smo prispeli v jedro družbe. Mi smo tisti, ki obvladujejo politično debato.”

Lokalne volitve v Makedoniji pa so prinesle zmago vladajočim Socialnim demokratom premierja Zorana Zaeva. Njihovi kandidati so po neuradnih rezultatih zmagali v več kot 40-ih izmed 81 občin ter si zagotovili prepričljivo večino med etnično makedonsko populacijo, njihovi albanski koalicijski parterji pa so zmagali v večini ostalih 30 občin. Nikola Gruevski, vodja nacionalistične VMRO-DPMNE, je svoje razočaranje nad rezultatom že izrazil preko obtožb o domnevnih nepravilnostih,  saj naj bi volitve potekale “v nedemokratični atmosferi in nepravičnih pogojih”.

Iraške vojaške sile so v operacijah tekom preteklega konca tedna prisilile kurdske pešmerge, da so se umaknili iz nekaj ključnih položajev v okolici mesta Kirkuk na jugu avtonomne iraško-kurdske regije. Boji so potekali predvsem okoli vojaške baze in letališča ter bližnjih naftnih polj, v spopadih pa naj bi bilo večje število mrtvih na obeh straneh. Članice mednarodne koalicije v regiji so sprti strani že pozvale k prekinitvi oboroženih spopadov in vrnitvi k dialogu, Kurdi pa napovedujejo povračilne operacije.

Približno 100 Romov se je zbralo na protestnem shodu pred parlamentom in vlado. Povod za shod, ki je potekal v organizaciji Zveze romskih skupnosti Umbrella - Dežnik in Zveze za razvoj romskih skupnosti, je bil nezadovoljiv odgovor vlade na zahteve, ki so jih poslali v začetku septembra. Zahtevali so spremembo Zakona o romski skupnosti, s katero bi omogočili dostop do infrastrukture, prestrukturiranje Sveta romskih skupnosti in preprečili prisilne izselitve Romov. Haris Tahirovič iz Zveze romskih skupnosti Umbrella - Dežnik pojasni zahteve in cilj shoda:

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness