Lačinskega koridorja OFF

Aktualno-politična novica
23. 2. 2023 - 15.00
 / OFF

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020
Meddržavno sodišče v Haagu je Azerbajdžanu naložilo zagotovitev prostega prehoda skozi Lačinski koridor. Lačinski koridor je edini prehod, ki z gorsko cesto Armeniji omogoča dostop do regije Gorskega Karabaha. Dvanajstega decembra lani je Azerbajdžan koridor začel blokirati. Azerbajdžan trdi, da so blokado postavili okoljski aktivisti, ki protestirajo proti lokalni rudniški aktivnosti Armencev. Armenija je zaradi blokade koridorja Azerbajdžan obtožila etničnega čiščenja. Sodišče je ugotovilo, da imajo dokaze o preprečevanju tranzita skozi Lačin, kar otežuje dostavo hrane in zdravil v Gorski Karabah. Regija je mednarodno prepoznana kot del Azerbajdžana, a sta državi v konfliktu za njen nadzor še iz časov, ko sta bili obe republiki Sovjetske zveze. Konec leta 2020 je v šesttedenski vojni zmagal Azerbajdžan, od takrat pa se je na območju zgodilo še nekaj manjših spopadov.

Dve osebi sta vložili tožbo proti francoskemu energetskemu velikanu TotalEnergies, saj naj bi bili leta 2018 in 2019 v jemenskem obratu podjetja mučeni. Kot trdita v tožbi, ki sta jo vložili na sodišču v Parizu, so ju v obratu za utekočinjenje zemeljskega plina v mestu Balhaf mučile sile Združenih arabskih emiratov. Trdita tudi, da  podjetje Jemen LNG, katerega največji lastnik je Total, obrat uporablja kot zapor. Osebi Total obtožujeta, da podjetju ni uspelo prepoznati in preprečiti kršenja človekovih pravic. Po francoskem zakonu iz leta 2017 morajo namreč francoska podjetja spoštovanje človekovih pravic pri svojih dejavnostih nadzirati in objavljati letna poročila. Vendar Total v svojem poročilu obrata v Jemnu ne omenja. Obrat leži na jugu države, ki ga nadzirajo sile vladne koalicije s podporo Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov. Združeni narodi so že leta 2019 obrat prepoznali kot del mreže centrov za pridržanje na jugu Jemna. Takrat so v Totalu trdili, da nimajo upraviteljskega deleža v obratu in ne vedo, kaj se v njem dogaja. 

Tri francoske nevladne organizacije so vložile tožbo proti francoski banki BNP Pribas zaradi podpiranja industrije fosilnih goriv. Organizacije Les Amis de la Terre, Notre Affaire à Tous in Oxfam France so tožbo vložile zaradi neupoštevanja njihovih zahtev oktobra lani. Organizacije so od BNP Pribas zahtevale, da prenehajo s financiranjem industrije fosilnega goriva in pričnejo z uporabo nafte in zemeljskega plina. Ker banka ni upoštevala zahtev nevladnih organizacij, naj bi kršila francoski zakon, ki podjetjem zapoveduje preprečevanje škodovanja okolju. BNP Pribas je največji financer fosilnega goriva v Evropi in peti na svetu. 

Evropska komisija je prepovedala rabo aplikacije TikTok na službenih napravah svojih zaposlenih. Do petnajstega marca morajo zaposleni aplikacijo odstraniti s službenih naprav in osebnih naprav, če imajo na teh naložene druge službene aplikacije. Če zaposleni aplikacije ne bodo odstranili, jim bo prepovedana raba komisijske e-pošte in aplikacije Skype. K odločitvi je komisijo pozval center za informacijsko tehnologijo pri komisiji. Potem ko je lani novembra TikTok sporočil, da so podatki uporabnikov lahko na voljo upravi podjetja na Kitajskem, so podobne prepovedi uvedli v Združenih državah Amerike.

Mehiški senat je potrdil volilno reformo. Nacionalni volilni inštitut je sporočil, da reforma ogroža transparentnost volitev, ko Inštitutu zmanjšuje moč sankcioniranja volilnih kandidatov in strank, ki kršijo pravila financiranja volilne kampanje. Inštitut je pristojen za organizacijo vseh volitev v državi, nadzor na voliščih, izvajanje sankcij zaradi kršitev na voliščih in štetje glasov. Senat je napovedal zmanjšanje števila zaposlenih na volilnem inštitutu za 85 odstotkov. Reforma bo tudi skrajšala čas za organizacijo volitev in oklestila pravila za javne uradnike, ki kandidirajo na volitvah, medtem ko opravljajo svoje funkcije. Reformo mora sicer podpisati še predsednik Andrés Manuel López Obrador, ki jo je decembra tudi predlagal. Opozicija je napovedala vložitev pobude za ustavno presojo reforme. Predsednik je željo po reformi utemeljil z izjavo, da je delovanje inštituta v trenutnem obsegu za državo predrago. Z zmanjšanjem števila zaposlenih namerava prihraniti prek 100 milijonov evrov letno. López Obrador je kritik volilnega sistema v Mehiki od predsedniških volitev leta 2006, ko mu je do zmage zmanjkal manj kot odstotek glasov. Volilni sistem je želel reformirati že lani, a mu to ni uspelo zaradi premajhne podpore v kongresu. Naslednje splošne volitve bodo v Mehiki poleti 2024. 

Osemnajst predsedniških kandidatov v Nigeriji je podpisalo mirovni sporazum z namenom preprečevanja nasilja v času volitev. Podpis sporazuma sta organizirali nevladni organizaciji Nacionalni mirovni komite in Center vodij Kukah. Gre za že drugi tak sporazum pred volitvami, prvega so v prestolnici Abuja podpisali septembra 2022, a je bil že večkrat kršen. Splošne volitve bodo v Nigeriji to soboto. Trenutni predsednik Muhammadu Buhari, ki funkcijo opravlja dva mandata, na letošnjih volitvah ne more kandidirati. Med osemnajstimi kandidati so favoriti za novega predsednika Bola Tinubu iz predsednikove vladajoče stranke, Atiku Abubakar iz desne Ljudske demokratske stranke, laburist Peter Obi in Rabiu Kwankwasu iz Nove nigerijske stranke. 

Kaj s predlogom Boštjana Poklukarja za novega notranjega ministra sporočata premier Robert Golob in Svoboda?
 / 8. 2. 2023
Vlada je razrešila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in na njegovo mesto imenovala Senada Jušića. Zamenjava na vrhu policije sledi torkovemu prevzemu notranjega ministrstva s strani Boštjana Poklukarja. Ta je predstavil svojo delovno ekipo in novega šefa policije.

Izjava

V svet Radiotelevizije Slovenija je bilo imenovanih šest novih članov, kar pomeni, da je devetčlanski svet, ki ga določa novela zakona o RTVS, konstituiran. Vendar svet zavoda zaradi odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju delov novele zakona o RTV Slovenija še ne bo smel začeti delovati. Zadržani členi med drugim določajo način konstitucije sveta zavoda in časovne okvire, v katerih naj se svet konstituira. Novonastali svet zavoda do ustavne presoje ne bo opravljal nalog, temveč bo to počel trenutni programski svet, v katerem imajo večino popdorniki Slovenske demokratske stranke.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, kaj pomeni, da je svet konstituiran in kako se to razlikuje od dejanskega delovanja sveta. 

Izjava

OFF je pripravila vajenka Neva, pomagal je Pero.

Vir slike: wikimedia commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.